Vprašanja o prihodnosti Slovenije, viziji razvoja, ter predsedniški vlogi, smo posredovali Anžetu Logarju, poslancu državnega zbora in članu stranke SDS, ki se poteguje za položaj predsednika republike. Enak nabor vprašanj smo posredovali tudi preostalim kandidatom za predsedniški stolček.

Kakšna je prva vaša obljuba Slovenkam in Slovencem v primeru, da boste izvoljeni za predsednico, predsednika Slovenije?

Moj cilj je Slovenija, država visokega življenjskega standarda, sproščena, s čistim okoljem in razvitim gospodarstvom. Prodorna in odločna na zunanje političnem področju ter dežela, kjer se mladi počutijo doma. Kraj, kjer skupaj soustvarjamo prihodnost.

Kako vi vidite vlogo mesta Maribor pri razvoju Slovenije?

Glede na njeno velikost ima Slovenija naravne možnosti za enakomeren regionalni razvoj. Bližina meje nas uči, da je prava strategija v policentričnem razvoju, saj v nasprotnem primeru veliko deficitarnih poklicev odhaja v tujino. Računam, da bodo bodoče pokrajine kompetenten sogovorniki pokrajin v sosednjih državah. Maribor ima tu posebno vlogo zaradi zgodovinskih razlogov in zaradi dejstva, da je drugo največje slovensko mesto ter prestolnica Štajerske. Navezanost na zgodovinske pokrajine je lahko pomemben motivacijski faktor razvoja.

Kaj bodo prve tri poteze, oziroma odločitve, ki jih boste sprejeli v primeru, da boste izvoljeni?

V programu sem napovedal oblikovanje institucionalizirane oblike sodelovanja vrha slovenske politike, kjer bomo usklajevali ključna razvojna vprašanja. Ob začetku mandata bom sklical tudi konvencijo o prihodnosti Slovenije, dvoletno serijo poglobljenih razprav, kjer se bomo uskladili o ključnih izzivih prihodnosti. Kot tretjo ključno nalogo pa vidim ponovno aktiviranje #AktvneDiplomacije, preko katere bomo odpirali vrata Sloveniji in njenemu gospodarstvu ter znanosti v drugih prestolnicah.

Zakaj ste se odločili za kandidaturo? Za katere vrednote in cilje bi se zavzemali ob morebitni izvolitvi?

Slovenija nujno potrebuje sodelovanje. Tudi izkušnje: soustvarjalca slovenske zakonodaje v poslanskih klopeh, izkušnjo vodenja zunanje politike in dvakratnega predsedovanja Svetu EU me prepričuje v to, da se je možno poenotiti na ključnih temah, če se le dovolj vlaga v dialog.

Kakšno je vaša stališče glede arbitraže?

V pravni državi in v mednarodnih odnosih, temelječih na mednarodnem pravu, razsodbe mednarodnih pravosodnih teles ne morejo biti mrtva črka na papirju. Prizadevanja za uveljavitev razsodbe so del nalog slovenske zunanje politike, ki ji bom sledil tudi kot predsednik republike.

Katere vsebinske prioritete boste izpostavili v kampanji?

Pet sem si jih zastavil: krovno “Sodelovanje za prihodnost” ter štiri sektorske prioritete “Gospodarsko okolje”, “Zeleni prehod”, “Mladi” in “Varnost in mednarodno okolje”.

Kako si boste prizadevali za vzdrževanje odnosov s sosednjimi državami Z Balkana?

Zahodni Balkan in odnosi z državami te regije so nedvomno pomemben del slovenske zunanje politike – zaradi človeških vezi, gospodarskih in geopolitičnih razlogov. Je pa to le ena od razsežnosti slovenske zunanje politike. Ne pozabimo, da smo že pol tisočletja del Srednje Evrope. Naša širša domovina je Evropa, naše okolje varnosti transatlantska skupnost. Zahodni Balkan potrebuje hitro vključitev v EU, a tudi sam mora dokazati svojo privrženost evropskim vrednotam.

Kakšno vlogo vidite na položaju predsednika pri naslavljanju energetske krize?

Predsednik Republike lahko glede na svojo ustavno vlogo na različne načine podpre napore vlade na tem področju in apelira na javnost za odgovorno ravnanje z energijo. Specifičen prispevek predsednika je v geopolitični, zunanjepolitični razsežnosti tega vprašanja, kjer bo pomembno utrjevati zavezništva za varno prihodnost, tudi z energetskega stališča.

Kakšno je vaše mnenje o vedno večji razvojni vrzeli med Z in V kohezijsko regijo v državi? Kako boste opozarjali Vlado RS, da se zmanjšajo razlike?

Slovenija ima zaradi svoje velikosti odlične naravne možnosti za bolj enakomeren razvoj. Vsaka regija ima svoje danosti in priložnosti. Ključna za razvoj novih pobud se mi zdi kakovostna infrastruktura. Veljalo bi razmisliti tudi o posebnih programih za spodbujanje investicij.

Katere prednosti preteklega predsednika bi izpostavili, katere pomanjkljivosti pa izboljšali?

Duh sodelovanja in vključevanja je tisto, po čemer mandat Boruta Pahorja izstopa med vsemi dosedanjimi predsedniki. Zelo cenim tudi njegovo senzibilnost za vprašanja mednarodne varnosti in zunanje politike nasploh. Težko je soditi o pomanjkljivostih, dokler nisi v istih čevljih. Vsak predsednik ima svoj slog, ki pa nikoli ne more biti všeč vsem.

Kakšna so vaša stališča do pomilostitve kaznjencev, kar je ena od možnosti, ki jo lahko izkoristi predsednik?

Tu je predsednik zavezan Zakonu o pomilostitvi in predlogu ministra ali ministrice za pravosodje, tako da veliko prostora za osebna stališča tu ni. Predvsem bi si želel, da bi naše pravosodje delovalo kvalitetno, da bi bilo zgled strokovnosti, zunanje in notranje neodvisnosti ter pravičnosti, izvajanje kazenskih sankcij pa proces resnične preobrazbe obsojenih.

Kakšno je vaše mnenje o evtanaziji?

Preden sploh razmišljamo o tako občutljivem zakonskem predlogu na vladajoča koalicija najprej naredi vse za kakovostno paliativno oskrbo ter spodbudi razvoj hospicev. Na tem področju še močno zaostajamo za državami EU.

Kakšno je vaše mnenje okoli posvojitve otrok istospolnih partnerjev?

O tem je odločilo Ustavno sodišče, odločbe US so v našem pravnem redu dokončne.

Kako bi po vašem mnenju moral predsednik RS izvajati diplomatsko vlogo Slovenije? Se vam zdi pobuda Brdo – Brioni dovolj? Ali bi bilo smotrno razmisliti, da bi Slovenija zaradi svoje majhnosti postala pomembnejši arbiter v mednarodnih meddržavnih sporih?

Diplomatska dejavnost Slovenije se zagotovo ne more omejiti le na pobudo Brdo – Brioni oz. Zahodni Balkan. Slovenska zunanja politika mora imeti širša obzorja: najprej EU in transatlantski prostor, pa tudi Afriko, zlasti severno, ter Indo-Pacifiški prostor, s katerim nas povezuje luka Koper. Prav tako se ne more omejevati le na sosednje države in zagotovo ne le na prostor, s katerim smo delili zgodovino 70 let, pozabljati pa na prostor, s katerim smo še veliko bolj in dlje zgodovinsko povezani: Srednjo Evropo in Sredozemlje. Za vlogo arbitra mora država dokazati, da zna reševati svoje težave in da prispeva k mednarodni skupnosti. V tej povezavi zadržanost aktualne vlade glede Ukrajine in nerazumevanje zahtevnosti sedanjega varnostnega okolja zagotovo ne krepita možnosti Slovenije za tako vlogo.

Vsekakor bom nadaljeval z izvajanjem #AktivneDiplomacije, ki sem jo zastavil kot zunanji minister v tesni koordinaciji z MZZ in v skladu s strategijo zunanje politike. V bližnji prihodnosti bomo imeli v rokah dve pomembni orodji krepitve položaja Slovenije v svetu – članstvo v Ekonomskem in socialnem svetu ZN in, tako pričakujem, nestalno članstvo v Varnostnem svetu.

Kako boste kot najvišja moralna avtoriteta v državi prispevali k dvigu narodne zavesti in narodne pripadnosti?

Dejavno bom podpiral vse pobude, ki razvijajo občutek pripadnosti Sloveniji. Bodimo ponosni nase! Nacionalna identiteta mora biti vključujoča, igra naj na svojo povezovalno noto in spodbuja socialno kohezijo. Zagotovo so bistveni in nezamenljivi deli nacionalne identitete jezikovna in kulturna dediščina slovenskega naroda ter spomin na ključne zgodovinske dogodke in osebe. Želim, da smo ponosni na prehojeno pot, na našo samostojno državo in da to ob državnih praznikih pokažemo tudi z obešanjem zastave. Z enakim zanosom, kot to počnemo v športu.

16. Kaj ob športu lahko v Sloveniji dvigne narodno pripadnost in zavest? Ali je šport po vašem mnenju največji element identitete naše države in največji promocijski element? Kako lahko po vašem mnenju izjemne športne uspehe še bolj izkoristimo za promocijo naše države in tudi za morebitni razvojno agendo Slovenije?

Slovenski šport in njegovi izredni uspehi so že dalj časa izjemen vir navdiha in zdravega nacionalnega ponosa. Zagotovo obstaja tudi povezava med športom in razvojem. Navdihovati pa bi nas morali tudi uspehi znanosti in podjetništva, ki jih prav tako ni malo. Zato bom v sklopu svojega mandata organiziral dogodke in forume, ki bodo mlade in širšo javnost seznanjali z uspehi in dobrimi praksami na vseh področjih javnega življenja ter s tem krepili zavest o tem, kako uspešni smo v resnici Slovenci.