Pri mariborskem spletnem mediju Maribor24.si smo, v okviru predvolilne vsebine »Vidim Maribor«, pripravili sklop vprašanj kandidatom za mariborskega župana. Kandidati vsak dan odgovarjajo na eno vprašanje.
Bralke in bralce pozivamo, da posredujejo predloge za vprašanja kandidatom na [email protected]
Vidim Maribor (4): Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) naj bi v Mariboru za pravne osebe znašalo 3 kratnik davka na nepremičnine (DNN). To je za mariborska podjetja previsoka obremenitev, za nove investitorje pa zelo neprivlačno.  Ali poznate te podatke in kako jih komentirate? Ali smatrate NUSZ kot bolj objektivno in pošteno obremenitev nepremičnin kot DNN? Kakšna bi se vam zdela primerna višina NUSZ v primerjavi z davkom na nepremičnine?
Stojan Auer – LPR
V LPR – Listi za pravičnost in razvoj zelo dobro poznamo ovire gospodarstva, zato smo v našem taboru spremembe tudi predlagali. Na žalost župan Fištravec študij, ki jih je že pred meseci za vaš portal predstavil g. Marko Novak iz odbora za gospodarstvo, ne želi upoštevati, zato ni čudno, da mesto s tovrstno politiko celo odganja investitorje. V programu LPR je v povprečju za kar 30% znižanje NUSZ. Praktično se bo ukrep nekaterim poznal tudi kot trikratno znižanje zneska na položnicah.
Anton Krajnc – SMC
Slovenija na lestvici konkurenčnosti v gospodarskem okolju pada. Vsaka nova davčna obremenitev gospodarstva in malega gospodarstva nekonkurenčnost še povišuje, zato sem prepričan, da so sedanje obremenitve previsoke in za investitorje neprivlačne. Komunalno opremljena stavbna zemljišča moramo ponuditi potencialnim investitorjem zastonj, jim pomagati pri zagonu in ob uspešnem poslovanju v naslednjih letih zaračunati davek na nepremičnine. V lokalnem okolju je mnogo pomembneje, da se poveča število zaposlenih, da se za njih plačujejo vsi prispevki, da se v proračun občine vplačujejo vse ostale davčne dajatve in da se tržijo komunalne storitve.
Dr. Andrej Fištravec – Neodvisna lista župana Andreja Fištravca
NUSZ – Prvič so se po navodilu župana Mestne občine Maribor dr. Andreja Fištravca strokovne službe mestne uprave s pobudnikom za spremembo NUSZ sestale že v mesecu juniju, sledili so številni sestanki in ustanovitev delovne skupine, ki je bila uradno imenovana 11. 8. 2014. V delovni skupini za pripravo Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Maribor, so ob direktorju mestne uprave MOM in gospodu Novaku še predstavnica Sekretariata za splošne zadeve MOM, predstavnica Urada za finance in proračun MOM, predstavnika Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in predstavnik Zavoda poslovno-proizvodne cone Tezno.
Delovni sestanek skupine je že dal konkretne rezultate, pri tem pa je bilo potrebno uravnotežiti želje zavezancev – ki jih je v tem primeru predstavljal gospod Novak – po zmanjšanju obremenitve in hkrati možnosti, ki jih ima mestna občina pri tem, da ne izgubi virov za že tako obubožan občinski proračun. V skladu z županovo politiko pomoči mariborskemu gospodarstvu so bili tako sprejeti naslednji predlogi za spremembo odloka o NUSZ:
–  izločitev predelovalne industrije v posebno skupino, ki bi bila obremenjena manj kot doslej in
–  izvede se simulacija, s katero se ugotovi finančni vpliv zmanjšanja vrednosti točke s 500 na 200 – kar smo tudi že naredili: možna je kompromisna odločitev – 300 točk.
Problem, ki je bil izpostavljen, pa do danes ni rešen, saj je zato potrebna volja vlade, je priprava spremembe zakona o NUSZ. In sicer, da spremenimo zavezance za davek na lastnika in ne za uporabnike, kot je bilo doslej, saj bi posledično občine lahko za podlago jemale podatkovne baze GURS, ki so bile s procesom popisa in informativnih izračunov ažurirane v preteklih letih.
Zakaj MOM ni sprejela odloka to jesen z zdajšnjim mestnim svetom: V kolikor bi se mestni svet odločil, da bi pred volitvami spreminjal proračunske vire, ki se dotikajo novega mestnega sveta, oblikovanega po volitvah, bi mestna uprava kot servis tega organa vsekakor pripravila vse potrebno za takšno izredno sejo. Vodstvo MU MOM pa bi vendarle ob gradivu predstavilo tudi pomisleke glede etične primernosti takšnega ravnanja organa, ki se mu mandat zaključuje – gre namreč za zadevo, ki vpliva na proračun prihodnjega mestnega sveta in bi bilo prav tudi, da o tem odloča novoizvoljeni mestni svet.
Metod Dolinšek – SD
Zaračunano nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je ena od redkih davščin, s katero mesto samostojno razpolaga. Zbrana sredstva, poleg sredstev državne izravnave, omogočajo delovanje mestne občine. Težava pri trenutni obdavčitvi je nesorazmernost in arbitrarnost postopka za določitev vrednosti posameznega objekta in s tem povezan znesek obveznosti za lastnike, ter slabe in nepopolne evidence. Večina prebivalcev in podjetij je po prejemu letošnjih položnic ugotovila, da bi bil davek na nepremičnine ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, zanje ugodnejši, seveda pa so na drugi strani tudi tisti, za katere je ugodnejši obstoječi sistem. Moja skrb po izvolitvi bo namenjena uravnoteženju obremenitve za posameznike, glede na lokacijo in vrsto dejavnosti, ter predvsem  doseganju čim višjega deleža tistih, ki nadomestilo plačujejo. Skupaj z zainteresiranimi pa bomo preučili tudi možnost uvedbe spremenjenega sistema, ki bo bolj »pravično« opredelil vrednost nepremičnine.
Peter Rižnar – Združena Levica
Gospodarstvo v mestni občini Maribor je v klavrnem stanju, da ga pa bi spet zagnali, so potrebni kratkoročni in dolgoročni ukrepi. Vsekakor je del odgovornosti za to tudi v rokah mariborskega župana in mestnih svetnikov. Seznanjen sem s stanjem o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga mariborska podjetja v povprečju plačujejo za 215 odstotkov več, kot bi znašala odmerjena višina davka na nepremičnine. Do tega prihaja zaradi nejasnih zakonskih določil, ki so temelj za izračun dajatve NUSZ. Finančna obremenitev z NUSZ ne sme biti arbitrarna, temveč vezana na registracijo gospodarskega subjekta in tudi ni odvisna od vrednosti ali vrste nepremičnine. Občina Maribor ima v tem smislu odprto pot, saj je sama določila in sprejela odlok o NUSZ. In čas je, da se to spremeni, saj je to stanje zelo nezdravo za gospodarski razvoj mestne občine Maribor. Prav tako je to zelo neatraktivno za morebitne domače ali tuje investitorje, lahko bi rekli celo zelo oderuško in seveda ni v skladu s pozitivnim pristopom do izboljšanja razvoja gospodarstva in mestne občine Maribor nasploh. Menim, da bi morala biti jasna in enotna zakonodaja, ki opredeljuje in določa NUSZ, saj se pogosto dogaja, da nekatere občine nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča formirajo nedosledno in po različnih pravilnikih, ki so jih same določile. NUSZ je obvezna dajatev, ki jo določa zakon o stavbnih zemljiščih in se smatra kot davek, ki pripomore k državnemu proračunu in proračunu občin, vendar bi ga bilo potrebno še dodelati in poenotiti.
Peter Tomaž Dobrila – Solidarnost
Ker nadomestili za uporabo stavbnega zemljišča ni enako davku nanepremičnine, zato ju tudi ne bi mešal. Poleg tega ima NUSZ mestni oziromaobčinski značaj, saj “občine z odloki določajo območja, na katerih seplačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, merila za določitev višine nadomestila, ki so ga zavezanci dolžni plačevati, ter merila zapopolno in delno oprostitev plačila nadomestila.” Medtem DNN še ne velja,saj ga je Ustavno sodišče razveljavilo marca letos. Če ga ne bi,  bi zuvedbo DNN prenehalo veljati tudi nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, vendar tako velja še naprej.Kakšna je višina NUSZ do nadaljnjega, določajo mesta, v Ljubljani je,denimo nekajkrat višje, s čimer MO Ljubljana na račun javnih objektov v državni lasti, veleposlaništev in drugih predstavništev držav in poslovnih objektov polni občinski proračun. Torej je težava na prvem mestu z vzpostavitvijo ugodne klime za gospodarski, kulturni in športni razcvet.
Bernard Memon – NSi
V kolikor želimo privabiti tuje investitorje mora biti višina NUSZ v razumskih mejah. Zagotovo s takšno višino nismo privlačni za tuja vlaganja. Naša usmeritev je, da ne smemo podjetniške pobude zatreti že v kali temveč moramo na podjetništvo delovati stimulativno, če želimo nova delovna mesta in razvoj. Minuli predlog davka na nepremičnine je bil slab. Jaz zagovarjam minimalno pavšalno obdavčitev za podjetja na področju DNN, če želimo nov zagon in dinamiko na področju podjetništva.
Dragan Bosnič – ZaaB
Ideja o DNN, ki bi nadomestil NUSZ (in še par davkov), je med ljudmi vzbudila precej nejevolje. Kot poslanec sem imel možnost primerjave finančnih posledic uvedbe DNN v primerjavi z obstoječim nadomestilom NUSZ, ki je bil za nekatere občine bolj ugoden, za druge spet manj- za Maribor konkretno bi bila uvedba DNN bolj ugodna. Objektivna in poštena, je uvedba DNN, ki bi temeljila na realni oceni vrednosti in bi veljala za vse in povsod! NUSZ je zelo različna dajatev (po občinah), zato je težko govoriti o primerjavi z DNN, ki bi bil posod enoten!