Da je plača osebna skrivnost, je nekaj, s čimer bi se strinjal marsikateri prebivalec Slovenije, na take pa lahko gotovo naletite tudi v svoji okolici. Prijatelji, ki jezno umolknejo, ko se začnejo pogovori o plačah, sodelavka, ki niti na smrtni postelji ne bo povedala, koliko dobi na mesec, delodajalec, ki bo še na razgovoru za službo le stežka povedal znesek mesečne plače? Slovenski standard, bi rekli …
Toda zakaj se Slovenci tako težko pogovarjamo o plači in zakaj jo delodajalci tako radi skrivajo, če pa trendi tujine jasno kažejo, da v svetu obstaja rastoča želja po transparentnosti?
Razlogov je več, in povezani so s kulturnimi, socialnimi in ekonomskimi vidiki slovenske družbe.
Kultura zasebnosti
Ena od glavnih razlogov, zakaj se Slovenci neradi pogovarjajo o svojih plačah, je kultura zasebnosti. Slovenska družba je tradicionalno bolj zaprta in zadržana glede finančnih zadev. Ljudje svoje plače pogosto dojemajo kot zelo osebno informacijo, ki je ni primerno deliti z drugimi.
To vodi k temu, da ljudje neradi razpravljajo o svojih plačah, celo s svojimi bližnjimi – tako boste večkrat naleteli celo na zakonce, ki niso seznanjeni s plačo svojega partnerja.
Strah pred primerjanjem
Druga pomembna točka je strah pred primerjanjem. Ljudje se pogosto bojijo, da bi jih drugi obsojali ali ocenjevali glede na višino njihove plače – bodisi iz ljubosumja zaradi visoke plače ali iz pomilovanja, ker bi se jim zdelo, da nekdo za svoje delo zasluži premalo.
Tako Slovenci v izogib neprijetnim situacijam in konfliktom informacijo o višini plače raje zadržimo zase.
PREBERITE ŠE: Oddajte življenjepis in pustite, da delo najde vas
Pomanjkanje zakonodaje
V Sloveniji prav tako ni zakonsko določenih zahtev za javno objavo plač, kar pomeni, da delodajalcem višine plač v resnici ni potrebno javno objavljati, medtem ko je to v tujini ponekod stalna praksa, določena tudi z zakonodajo.
Delodajalčeva skrb za konkurenčnost
S stališča delodajalcev vsekakor vsaj na prvi pogled obstaja razlog za skeptičnost do javnega objavljanja plač. Delodajalci se namreč pogosto bojijo, da bi razkritje plač svojih zaposlenih lahko ogrozilo konkurenčnost podjetja.
Prav tako se zavedajo, da bi lahko to povzročilo notranje napetosti in nezadovoljstvo med zaposlenimi, kar bi lahko vplivalo na delovno vzdušje.
Po drugi strani pa praksa iz tujine, kjer so plače glede na delovna mesta pogosto javno objavljene na spletni strani podjetij, kaže, da lahko prav javno objavljene plače privedejo do boljšega kadra ter posledično večje uspešnosti podjetja.
Trend javnega objavljanja plač prav tako prispeva k temu, da si podjetje prizadeva za »ugledne« in dostojne plače, saj gotovo ne želi, da je znesek na njihovi spletni strani najnižji možen ter s tem morebiti celo vreden posmeha.
Javno objavljene plače so lahko hkrati tudi odlično pogajalsko orodje vseh delavcev, ki si lahko transparentno ogledajo povprečne plače v svoji stroki ter na razgovoru za službo samozavestno zahtevajo znesek, ki jim pripada.
S stališča teh predstavljenih argumentov se zdi, da bi lahko transparentno objavljanje plač koristilo tudi slovenskim podjetjem in delavcem. Morda pa je prvi korak do tega prav spodbujanje iskrenega pogovora o plačah …
Zakaj torej podpreti iskren in transparenten pogovor o plačah?
Globalni trendi namreč nakazujejo, da se bo s transparentnostjo glede višine plač potrebno kmalu sprijazniti tudi v Sloveniji, če na to trenutne generacije še niso pripravljene, pa bodo slednje vsekakor zahtevale mlajše generacije.
Mlajše generacije, kot so milenijci in generacija Z, so bolj nagnjene k zahtevam po transparentnosti. Pričakujejo, da bodo informacije, vključno z informacijami o plačah, bolj dostopne, omenjene generacije pa se o višini plač bolj iskreno pogovarjajo tudi s svojimi vrstniki.
Potreba po enakosti
Ena od ključnih prednosti transparentnosti plač je poudarjanje enakosti. Ko so plače bolj transparentne, se lažje prepoznajo nepravilnosti in razlike v plačah med različnimi skupinami zaposlenih, na primer med spoloma ali med različnimi etničnimi skupinami.
Tovrstne razlike se namreč pri individualno sklenjenih zaposlitvenih pogodbah pojavljajo tudi v Sloveniji in pogosto se na nekem delovnem mestu šele čez leta ugotovi, da ženska kolegica za podobno delo dobiva manjšo plačo kot njen moški kolega.
Poslovna konkurenčnost
Včasih lahko javna objava plač pomaga podjetjem pri privabljanju in zadrževanju talentiranih zaposlenih. Transparentnost plač lahko prispeva k pozitivni podobi podjetja kot delodajalca, ki ceni svoje zaposlene in zagotavlja poštene pogoje dela. To pa lahko podjetjem pomaga tudi pri konkurenčnosti na trgu dela.
Pa vaše izkušnje?
Kako pa na transparentnost in pogovor o plačah gledate vi? Se v svoji druži ali na delovnem mestu iskreno pogovarjate o višini plač? Jih vaše podjetje javno objavlja ali ne? Delite svoje izkušnje z nami v komentarjih!
