Konec tedna je po dolgotrajni bolezni umrl plavalni trener Dimitrij Mancevič, ki je v slabih treh desetletjih bivanja v Sloveniji pustil neizbrisen pečat v slovenskem in mednarodnem plavanju. V slovenskem plavanju je nazadnje deloval kot vodja strokovnega panožne ekipe v okviru Plavalne zveze Slovenije.

 Ob družini, ženi Olgi, nekdanji svetovni prvakinji v ritmični gimnastiki, sinovoma in vnukoma, je Dimitrij Mancevič življenje zapisal plavanju. Usoda in velike geopolitične spremembe so poskrbele, da je kot trener postal tudi svetovni popotnik. Že kmalu po končani fakulteti v Minsku je kot analitik v takratni sovjetski reprezentanci več ali manj deloval v Moskvi.

Nov dom je našel v Mariboru 

Zaradi posledic nesreče v jedrskem reaktorju v Černobilu in slabega gmotnega položaja na območju Sovjetske zveze po njenem razpadu je nato leta 1991 v Lado Samaro naložil družino in najnujnejše stvari ter nove izzive poiskal v 1500 km oddaljenem Mariboru.

Prav pri mariborskem Braniku je poskrbel za nov preporod plavanja, z uspehi pa sta ga nagradila predvsem Metka Sparavec, ki je leta 1999 na evropskem prvenstvu v Istanbulu osvojila prvo slovensko žensko kolajno v olimpijskem bazenu sploh, Blaž Medvešek pa je leta 2004 v Atenah nastopil v olimpijskem finalu v hrbtnem plavanju.

Po nekajletni mariborski avanturi je družino Mancevič pot zanesla v Ljubljano, k ljubljanski Iliriji, kjer je začel sodelovati s Petrom Mankočem. Ob več kot 30 kolajnah, ki jih je Mankoč v sodelovanju z Mancevičem priplaval Sloveniji, med največje uspehe zanesljivo sodijo tudi dva svetovna in evropski rekord njegovega varovanca.

Kasneje odšel v tujino, a ostal povezan s Slovenijo

Tako ali drugače je Dimitirj Mancevič vseskozi ostal povezan s slovenskim plavanjem, pa čeprav je kasneje izzive poiskal v Izraelu, Turčiji in Belorusiji ter sodeloval še s številnimi drugimi reprezentancami. Zadnja velika medalja, ki je v veliki meri plod njegovega dela, je bilo zlato Kazahstanca Dimitrija Balandina na olimpijskih igrah v Rio de Janeiru 2016.

Neizbrisen pečat je pustil tudi v akademski sferi. Med drugim je bil predavatelj na mariborski pedagoški fakulteti ter zunanji sodelavec ljubljanske Fakultete za šport ter večkratni predavatelj na strokovnih seminarjih PZS za slovenske trenerje. Mnogi med njimi so z Mancevičem stkali tesne prijateljske vezi in izkoristili nasvete pri delu s svojimi športniki.

Ob tem je s sooblikovanjem novih analitičnih programov, med njimi najbolj izstopa program Profil plavalca, uvedel tudi številne novosti, ki so pomagale do uspehov vrsti mladih talentov.

STA