Josip Iličič je z naskokom najbolj vroče ime povezano z reprezentančnim kadrom v tem trenutku. Slovenska javnost je polarizirana, a zdi se, da je 36-letnik z dobro pripravljenostjo in konstantnimi igrami v spomladanskem delu izzval Matjaž Keka, da je v Joju ugledal dodatne dimenzije v igri Slovenije.  

Nova vloga

Reprezentanca je v napadalnem delu po mestih dobro zapolnjena, a igralca s takšnimi karakteristikami Slovenija nima. Iličičeva ideja v igri in žoge, ki bi hranile Benjamina Šeška ter druge slovenske igralce, bi lahko bile dodana vrednost slovenske reprezentance predvsem v zaključkih tekme. Ob tem ima Jojo tudi kvaliteto zadržati žogo in izsiliti prekinitev ter bi lahko kot tak v zaključkih tekem dodal dragocen doprinos tako v primeru pozitivnega kot negativnega rezultata. Slovenska reprezentanca bi se lahko ob vstopu Joja na igrišče preobrazila iz 4-4-2 v sistem 4-2-3-1 ali 4-4-1-1, pri čemer bi Jojo zavzel mesto takoj za napadalcem, torej na mestu na katerem je igral spomladi in kjer je Jojo ponovno zablestel. 

In kaj razširjen selektorjev spisek pomeni za preostale nogometaše v slovenski izbrani vrsti?

Vratarska hierarhija

Možnost razširitve kadra na 26 igralcev lahko odpira možnost dodatnega mesta tudi za vratarje. Selektorji se bodo pri končnem izboru odločali med tem, ali na prvenstvo vzeti 3 ali 4 vratarje. To je dobra novica predvsem za Matevža Vidovška, ki tako še zdaleč ni odpisan za Nemčijo, tudi zaradi tega, ker Igor Vekič za Vejle v zadnjem času ni branil. Mesto prvega in drugega vratarja v naši izbrani vrsti ni vprašljivo. Jan Oblak je številka 1, njegova zamenjava je Vid Belec. 

Na desnem boku najbolj “tanki”

Selektor se je odločil ob Jaki Bijolu, Mitja Blažiču, Davidu Brekalu in Vanji Drkušiču seznamu dodati petega osrednjega branilca: Žana Zaletela. 

A vprašanje je, če Slovenija na prvenstvu potrebuje pet “štoperjev”, na to mesto lahko namreč v “skrajni sili” stopi tudi tudi Jon Gorenc Stankovič. Zaletel tako lahko na priložnost verjetno upa zgolj v primeru poškodb. 

Na levem boku sta izbiri jasni, Erik Janža in Jure Balkovec sta standardna tako v klubu kot reprezentanci in tukaj Kek alternative ne potrebuje. Je pa popolnoma drugače na desni strani. Na položaju desnega branilca je Slovenija namreč najbolj “tanka”. Žan Karničnik je pravzaprav edini pravi reprezentančni desni branilec glede na to, da Petar Stojanovič za reprezentanco na vseh pravih pravih preizkusih v zadnjem času igra v zvezni vrsti. 

Dodatek moči in višine

Standarni zasedbi je selektor v tem delu znova priključil Miho Zajca, ki v zadnjem obdobju ne igra veliko. Ampak podobno velja tudi za Jana Mlakarja pri Pisi, medtem, ko se Sandi Lovrič ubada s poškodbo. Najbrž se bo selektor za mesta na letalu za Nemčijo odločal med omenjenimi. Manjše presenečenje na spisku je Adrian Zeljkovič, ki pa ima zaradi svoje višine in sposobnosti razdiranja igre nasprotnika povsem realne možnosti, da ostane tudi na končnem seznamu. Sedeži na letalu za Timija Maxa Elšnika, Adama Gnezdo Čerina, Jona Gorenca Stankoviča, Jasmina Kurtiča, Tomija Horvata in Nina Žuglja so razen v primeru poškodb bržkone zagotovljeni. 

Napadalni tandem ostaja enak

Vrnitev Josipa Iličiča v reprezentanco ne ogroža reprezentančnega statusa Benjamina Šeška in Andraža Šporarja, ki odlično sodelujeta in zagtovo ostajata “slovenski napadalni tandem”, podobno nespremenjeni verjetno ostajata tudi vlogi Žana Celarja in Žana Vipotnika, ki imata za seboj dobri sezoni v klubu in sta drugačna tipa igralca kot Jojo. Vprašanje pa je, ali je prostor v Nemčiji tudi za Luko Zahoviča, katerega prispevek v reprezentanci ostaja nekoliko nerazjasnjen, zato je o njegovem fantomskem statusu težko špekulirati. Matjaž Kek kot pretkan selektor bo tudi v tem primeru prav gotovo znal povleči prave poteze.