Mitja Dragšič je nekdanji alpski smučar, ki se je v svoji karieri večkrat uvrstil med deseterico v svetovnem pokalu. Po več težavah s poškodbami, je leta 2011 končal svojo pot vrhunskega športnika. Nekaj let je v smučarskih krogih ostal kot trener, od leta 2016 pa je tudi vodja tekmovanja za Zlato lisico.

Kako daleč ste s pripravami na Zlato lisico?

Priprave intenzivno potekajo že od oktobra, tedensko se dobivamo na sestankih, v začetku naslednjega tedna pa se začne priprava prizorišča. Spodnje tribune se že postavljajo, a potrebno še je kaj postoriti na snegu. Glede snega spremljamo napovedi, nekaj bomo še dosneževali, čeprav nam trenutno pomaga tudi narava.

Kako se soočate s pripravo proge? Se pojavljajo kakšne težave?

Zaenkrat težav ni, ekipa pri zasneževanju je že ustaljena z Milanom Šmonom in Andrejem Rečnikom na terenu. To je že znan in izkušen tim pri pripravi snega za podlago, hkrati pa tudi pri postavitvi mrež in štartov – to je sprotno, dnevno delo.

Se spomnite, kdaj so bile priprave zaradi pomanjkanja snega težavne? Kakšne so bile takratne razmere glede na letos?

V Mariboru gre vedno bolj na tesno. Ciljna arena je le malo nad 300 m in že to je čudež – ne vem, če še kje v Evropi smučajo na takšni višini, še manj pa na tako kvalitetnem nivoju, kot je svetovni pokal. Pozorni moramo biti vse do zadnjega dne, saj lahko ena noč popolnoma spremeni potek tekme. Tega smo že navajeni in z izjavami smo previdni, dokler ne odpelje zadnja tekmovalka.

Kaj Zlata lisica pomeni za Maribor?

Sam s smučanjem in s Pohorjem živim že od otroštva, zato mislim, da Lisica za naše mesto pomeni ogromno. Čeprav se nam iz strani občine na trenutke zdi, da temu ni tako, verjamem da bo novo vodstvo prepoznalo, da gre za velik dogodek, ki pomaga turizmu, športu, gospodarstvu, predvsem pa ljudem. Pohorje je namenjeno ljudem in tega ne smemo zapraviti.

Kako ocenjujete pretekla tekmovanja v vaši organizaciji in ali se obetajo kakšne spremembe?

Načeloma se spremembe ne obetajo, a želimo si predvsem kakšnega podmladka, saj gre pri pripravi tekmovanja v veliki meri tudi za fizična dela. Sicer pa zaupamo svojim dolgoletnim izkušnjam in ekipi, ki na dnevni bazi pozna potek in organizacijo takšnega dogodka. Vsaka Lisica pa ima svoje zakonitosti, probleme in tudi svoje čare.

Kako primerjate svoje različne zadolžitve pri Zlati lisici? Pokazali ste se že v vlogi tekmovalca, trenerja, sedaj že nekaj let kot organizator – v kateri vlogi ste se najbolje počutili?

Iskreno mi je bilo najlepše kot tekmovalcu. Ko stopiš iz tekmovalnega ritma, vidiš kako se je potrebno boriti še na drugačne načine – sploh, ko imaš družino in veliko ostalih zadolžitev, odgovornosti, ki jih kot tekmovalec ne čutiš. Ne zavedaš se, kako je zate poskrbljeno, da lahko maksimalno izvajaš svoje nastope. Sedaj je borba drugačna, vsak dan prinaša nove izzive. Ostal sem v smučarskih krogih, v tem kar najbolje poznam in zaenkrat sem s svojim delom zadovoljen.

Kako ocenjujete pripravljenost slovenskih tekmovalcev?

Težko bi jih ocenjeval, spremljam jih kot navijač. Verjamem in vem, da vsak pokaže svoj maksimum, svoj najboljši nastop in cilja na zmago. Tekmovalci želijo v največji meri pokazati svoj potencial in vem, da to vedno ne uspeva. Predobro poznam notranjost tega športa, da bi bil kritik. Slovenske smučarje podpiram, za njih navijam in jim želim vse dobro.

Kakšne so vaše želje za Pohorje?

Mariborsko Pohorje je bogastvo, ki ga ne smemo zapraviti. Maribor je znan po Pohorju, zato ga moramo razvijati. Seveda je tukaj še Lent in ogromno zgodovinskih zanimivosti, a Pohorje je Pohorje, ki je namenjeno vsem generacijam. Radi ga imajo otroci in starejša populacija, zato upam, da se bo potencial razvijal tudi v poletnem času. Poletje je na vseh pomembnih, podobnih destinacijah – tudi v Avstriji in Italiji, glavna disciplina. Takrat delajo tisto, kar lahko pozimi porabljajo s pozitivno ničlo, ko so stroški neprimerljivo višji kot v toplejših mesecih. Vidim, da se tudi v Mariboru premikamo v to smer, da bomo bolj zagnali tudi poletni turizem. Na ta način bo kvalitetnejša zimska sezona, posebej kar se tiče urejenosti naprav in dosneževanja.

Imate morda kakšno anekdoto iz preteklih Lisic?

Že dva tedna pred tekmovanjem je zelo stresno obdobje, nešteto je obveznosti in mogoče kakšno zabavno anekdoto zaradi tega tudi spregledaš. Z ekipo Lisice smo skupaj doživeli že ogromno, zato bi težko izpostavil določen dogodek.