V zadnjih sedmih dneh sta ekipo NK Maribor zapustili dve letošnji ‘okrepitvi’ pod vodstvom športnega direktorja Marka Šulerja. Prvi je vezist Vladan Vidaković, drugi pa napadalec Roko Baturina.
Pravzaprav sta bili mišljenji kot okrepitvi. Če je hrvaški napadalec še dosegel dva zadetka proti beloruskemu prvaku v prvem krogu kvalifikacij, pa smo od Vidakovića videli bolj malo. Tisto, kar je srbskega obrambnega vezista zaznamovalo, so predvsem (ključne) napake v pomembnih tekmah.
Da bi zgodba bila še bolj tragikomična pa je dejstvo, da v Ljudskem vrtu trenutno ne zmorejo sestaviti glavnino kadra brez izposoje ključnih igralcev iz drugih klubov. Povedano drugače, proračun Maribora si ne more privoščiti resnejših okrepitev, po drugi strani pa jasno ni zmožen posojene igralce kapitalizirati v smislu odškodnine.
Okrepitve na podlagi ‘youtube posnetkov’ ?
NK Maribor je še toliko bolj nemočen in slab, da očitno kupuje (in celo plačuje odškodnine) za ti. ‘youtube igralce’ oziroma nogometaše, za katere dvomimo, da jih je kadarkoli kdo od mariborskih skavtov (ali jih sploh imajo?), pogledal v živo.
Najboljši primer je Ishaq Kayode Rafiu, katerega se je očitno kupilo po nekaj zmontiranih posnetkih in ‘priporočilih’. Zdajšnji trener Damir Krznar je kar hitro precej odkrito dejal, da je Rafiuju taktično še povsem nezrel nogometaš. Sprašujemo se, ali so v vodstvu NK Maribor sploh pogledali katero njegovih tekem od začetka do konca.
So to okrepitve Marka Šulerja – igralci, ki bi naj prinesli evropsko pomlad? Stvar bi sicer bila razumljiva, če Maribor na tej isti poziciji ne bi imel nadarjenega Tineta Čuka in vrsto drugih svojih igralcev. A je res Rafiujev potencial takšen, da si zasluži priložnost pred mladim, domačim nogometašem?
Slabo kadrovanje Marka Šulerja se je tako pokazalo že ob prvi možni priložnosti, zimskem prestopnem roku, ko sta glavni okrepitvi v poletnem času dobili proste papirje. Eden je bil napovedan kot ‘glavna devetka’, drugi pa menjava za Makoumbouja. Prav neverjetno je, kako v Ljudskem vrtu niso bili pripravljeni po odhodu Antoina Makoumbouja v Cagliari.
Gre za eno večjih klubskih napak v zadnjem času
Klub, ki sicer odškodnin ne plačuje prav pogosto, je plačal poleg vseh stroškov še enormnih 150.000 evrov odškodnine za Vladana Vidakovića, nogometaša, za katerega sem prepričan, da ga večina Mariborčanov ne bi niti prepoznalo. Na nogometnih zelenicah namreč ni pustil tolikšnega vtisa, da bi se zasidral v zavest nogometnih navdušencev našega mesta. Gre za eno večjih klubskih napak v zadnjem času.
“Dogovor je sklenjen ob finančnem nadomestilu, s plačano minimalno odškodnino in na način, ki je zadovoljil vse strani,” je ob podpisu pogodbe Vladana Vidakovića dejal takrat športni direktor Marko Šuler in še pojasnil: “Moštvu smo želeli dodati igralca, ki ga trenutno ne premoremo in ga težko najdemo v slovenskem prostoru.
Nekaj mesecev kasneje se je izkazalo, da to ne drži. Resda Aljaž Antolin nima višine Vladana Vidakovića, ima pa kljub temu, da je tri leta mlajši, očitno več (tehničnega) znanja. Škoda zgolj to, da mora športni direktor tako drastično ‘grešiti’ z okrepitvami, da šele zaradi njegovih “grehov” nogometaši, ki so prišli v Maribor kot nadarjeni nogometaši iz Murske Sobote, Dravograda, Konjic in drugih mest, pridejo do svoje priložnosti.
Vprašanje ali bi drugače Žan Vipotnik bil na točki, kjer je danes, ko je eden izmed najbolj vročih Vijoličastih na nogometni tržnici. Kaj bi bilo z Aljažem Antolinom, če bi bil Marko Šuler bolj spreten pri svojih potezah?
Športni direktor vsekakor potrebuje poznanstva, katerim lahko zaupa – ta ga morajo pripeljati do kvalitete. To pa zagotovo druga hrvaška liga ni, kot tudi ne prva srbska liga z izjemo vodilnih klubov.
Ne Tolić in ne Iličić nista bila v načrtih kluba pred letošnjo sezono. Zato si dajmo za skupno oceno športnega direktorja zamisliti situacijo brez njiju. Na koncu ni potrebno biti pretirano razgledan, niti nogometno podkovan, da bi dojel, da je bilo kadrovanje zelo skromno in slabo za klub.
Zdravko Mamić – stric iz ozadja?
Zato lahko za konec mirne vesti pomislimo, da je Zdravko Mamić tisti, ki trenutno rešuje nesposobnost vodilnih ljudi v Ljudskem vrtu. Najprej je s prihodom trenerja Damirja Krznarja dobil ključno povezavo s klubom, nato pa še blagoslovil prihod Marka Tolića. Kajti če kdo meni, da v Maksimirjevi ulici ni več vpliva Zdravka Mamića, se pošteno moti. Jasno to kažejo tudi zadnja dogajanja v Zagrebu. Brez Mamića danes v Mariboru Tolića ne bi bilo.
Zdravko Mamić se v Mostarju nahaja kot begunec.
Pomembno je to, ker mnogi še vedno niso pozabili nekonkurenčnega Maribora letos v Evropi. Priložnost, ki bi klubu dala nujno potrebno finančno injekcijo, igralcem povečala tržno vrednost in obenem začela graditi ponovno evropska pot, je bila izgubljena.
“Prišel kot okrepitev, odšel kot odrešitev/olajšanje,” je bilo slišati zadnje dni v mestu ob Dravi. Bo verjetno držalo, a vsaj v primeru Vidakovića precej draga odrešitev, za katero odločevalci, na čelu s športnim direktorjem Markom Šulerjem, očitno ne bodo odgovarjali.
