Acun Ilicali je bil v Ljudskem vrtu letos že na svoji drugi tekmi. Poudarek na letos, ker bil je tudi leta 1997, ko je poročal, kako je Bešiktaš po 0:0 v Carigradu za ligo prvakov strl Maribor. Prvič je bil letos maja na večnem derbiju, drugič v četrtek proti Vojvodini. In Maribor je obe tekmi dobil. Mimogrede, obe z 2:1. Ampak saj je tako ali drugače zdaj že kar lep čas tukaj. Če ne fizično, pa s svojo namero. 

In ta je zdaj že precej bolj konkretna. Ne še čisto, ampak je pa blizu. Sam je v četrtek potrdil, da bo septembra »prevzel« klub. Ko ga bo, bo NK Maribor vseeno deloval drugače kot doslej. Takega lastnika še ni bilo v Ljudskem vrtu. So pa ti, resda vsak na svoj način, že praksa pri domači konkurenci. Za Maribor bo in tudi že je to nekaj novega, ampak najbrž po mnenju vodilnih edini/nujni/pametni način za doseganje ciljev. Ti pa so, saj vemo, najvišji. Vedno. 

Koliko več vemo? Ne pretirano, a zato direktno od njega. 

Že Iicalijev nastop v četrtek je bil drugačen od dosedanjih. Če nič drugega, predstavil se je na kavču, s čimer je najbrž želel predstaviti bolj sproščen pristop. In predstavitev je potekala v VIP prostoru (kar je bila tudi najbrž tudi posledica organizacije same tekme z Vojvodino). Kaj vemo več? Po tem nastopu vemo še več o Ilicaliju kot osebi, ki je pri 25. letih imela nič, zdaj pa ima, lahko rečemo, »vse«. In zgodbo smo slišali iz njegovih ust. Ta predstavitev je bila »mehke« sorte. Če je bila prva, ko je podpisal pismo o nameri, bolj formalne sorte, je ta bila sproščena. 

Kakorkoli vzamemo, v Mariboru nismo vajeni poslovnežev, ki se pripeljejo sami. S svojim avionom. To najbrž pusti kar vtis, ampak po drugi strani spet ne tako za dolgo. Ne, ker bi videz varal, ampak ker smo v Mariboru že videli, ko privat avioni niso prinesli uspeha (beri: Rusija). Ko je Ilicali razlagal, kako najraje preživlja prosti čas, je bil mnogo bolj dostopen. Ne skromen, ampak, no, navaden. Čeprav ni. Seveda ni. Ne v očeh Maribora. Kjer pa se najbrž ceni zgodba novinarja, ki je bil pač novinar s sanjami, toda pri 25. letih ostal brez staršev, ločen in brez cvenka. 

Pot do uspeha

Kako mu je uspelo? »Bog mi je dal priložnost, tvegal sem, postal sem uspešen.« Razumel je medije, pa ne samo iz ozadja, postal je priljubljeni žirant v resničnostnm šovu, z uspehom doma in po svetu je nabral dovolj, da se je lahko posvetil nogometu, svoji drugi ljubezni. Če je v medijih, kot pravi, številka ena, ga v nogometu to še čaka. 

Veliko si obeta, gotovo ne kot prvi, od Joseja Mourinha po prihodu v Fenerbahče, kjer je od poletja podpredsednik. Prvi nogometni poskusi niso šli tako gladko, saj se je podal na Nizozemsko (Fortuna Sittard) in Irsko (Shelbourne), a se je hitro končalo. Bolj konkreten je v Hull Cityju, angleškem drugoligašu, in Fenerbahčeju. Do številke 14 držav, kolikor jih je »osvojil« v medijih, je še daleč. Maribor je ob domovini njegova peta. 

Kako vidi, dojema, razume Maribor

Acun Ilicali se je razgovoril tudi o tem, kako je steklo sodelovanje z Mariborom. Imel je tudi drugačne izkušnje, kjer se je s sodelavci čudil ali pa zaman iskal leto dni. Zalegla je beseda Aleksandra Čeferina, o katerem je govoril z izbranimi besedami. »Lahko ste veseli, da ga imate. Pošten, iskren, direkten, kaj več si lahko želiš od takšne osebe. Njegov vloga za moj prihod je bila zelo pomembna.«

Z zelo spoštljivimi besedami je govoril o aktualni klubski strukturi. Še bolj pa o mestu, stadionu, navijačih. Čeprav se je pričakovalo najbrž predstavitev drugačne sorte, je bila drugačna. Takšna, kot si jo je želel, ker je povedal, kar je želel. Če je zaman iskal kaj takega na Hrvaškem in v Grčiji, je v Mariboru lahko našel podobno strast. Ve pa, da ne more spremeniti vsega, a tudi ne skriva, da klub ni v najboljšem stanju. »Naš cilj je uspeh. Za to pa moramo napredovati. Ne morem priti v klub in spremeniti vsega. Sem tip lastnika, kakršnega Maribor potrebuje. Sem strasten, ambiciozen, denar ni moja motivacija. Ko kupiš klub, boš izgubil denar, to je jasno. A z uspehom kluba se bo ta denar nekako vrnil. Maribor je že zdaj organiziran, poln strastnih ljudi, to je bilo zelo pomembno pri moji odločitvi. Gremo korak za korakom, krepili bomo ekipo, že srednjeročno pa pričakujem uspeh.«

Maribor ne bo le razvojni klub

Legitimna bojazen je bila, da bi Maribor lahko postal le razvojni klub v Ilicalijevi »mreži«, potem ko je že del struktur Fenerbahčeja in Hull Cityja. Ampak sam je to, da bi Maribor bil nekako zadnji v vrsti, zanikal. »Razumljivo je, da so ljudje zaskrbljeni, toda vsem navijačem lahko zagotovim, da so moji nameni dobri. Menim, da Hull City in Maribor nista podobni zgodbi, saj si s slednjim želim predvsem uspeha v Evropi. Moja naloga je, da klub dobro organiziram.« Najbrž je to del, ki je najbolj pomiril navijače. 

»Tudi v medijih sem začel v Turčiji in se nato širil po svetu. Pomembno je, da vzpostavimo dobro organizacijo in da klub raste v vseh pogledih. Zagotovim lahko navijačem, da bo delovanje v klubu povsem enako kot v Hullu. Tam imam svojo ekipo, tu imam svojo ekipo. V Fenerbahčeju sem bil izvoljen kot človek, ki skrbi za nogometni del kluba. Zdi se mi, da vem, kako organizirati stvari, da je klub uspešen. Maribor je ekipa, ki lahko tekmuje v Evropi. To je zelo pomembno. Naš cilj je, da tu ustvarimo evropski uspeh. To ne bo partnerski klub nikomur, pisati mora svoje uspehe.« Ena od močnejših izjav. 

Kaj pa finance? Minus po plusu, ampak kje je šele Celje! 

Ilicali je ocenil, da je tip lastnika, ki ga Maribor potrebuje. Zakaj? Ni povedal še konkretno, pravi, da je papirologija še v teku, je pa jasno, da Maribor vse težje tekmuje na stari način. Prodaja igralcev je sicer stekla bolje, ampak ta zareže v kvaliteto moštva in posledično je Maribor od sezone 2019/20 osvojil en sam državni naslov. 

Dokaj plastično je Ilicali poudaril, da tukaj ni zaradi denarja. Ker denar in uspeh v nogometu še zdaleč nista nujno eno in isto. To zdaj že ve. »Ko vložiš denar v nogometni klub, si kratkoročno gotovo izgubil, a se ti to nato lahko z uspehi povrne,« je njegova ocena. Uspehi Maribora so mu seveda poznani, sam je povedal, da se bo klub vedno imel možnost uvrščati v Evropo. Ampak obenem je vidno, da Maribor potrebuje, no, več. Ja, tudi denarja. Koliko je Ilicali že vložil, je bolj ugibanje. 

Ni pa ugibanje, da je Maribor lani v poslovnem 2023 zabeležil minus v višini okrog 250 tisoč evrov, čeprav je povečal prihodke. Maribor je prejel v ligi največ prihodkov (9,6 milijona), celo več od Olimpije (9,5), ki je nastopila v konferenčni ligi. A po poslovnem 2022, ki je prinesel zelo spodoben plus (490 tisoč evrov), dvignil tudi odhodke, kar pa se ni poznalo na igrišču. Vsaj ne dovolj. Pri čemer je Celje kot prvak zabeležilo kar 4 milijone evrov minusa, še pol milijona več kot lani, ker si Valerij Kolotilo to lahko privošči. 

Izstopajoča izjava: ob/nad Dinamo in Hajduk

V enem od daljših odgovorov je Ilicali med govorjenjem o slovenski ligi umeščal Maribor in ligo na nogometni zemljevid. In klub v regiji postavil zelo visoko. Ob, nad Dinamo in Hajduk. Takšna je vsaj želja. Tudi zato, ker komurkoli je omenjal Maribor, so vsi vedeli, o katerem klubu govori. Niso mu rekli, naj pokaže Maribor na zemljevidu. Pozna pa tudi sam evropski nogometni zemljevid, poudaril je, da je Slovenija obdana z državami z dobrimi nogometaši, ki radi pridejo k nam. »To bomo izkoristili tudi mi. Želimo si biti uspešni, kot je Dinamo, kot je Hajduk in še preseči njihove uspehe.« 

Visokoleteča izjava, čeprav sta že Dinamo in Hajduk drugačna kluba. Oba sta za mariborske razmere nedosegljivo, ja, bogata, sploh Dinamo, ki je povrhu še uspešen, nenazadnje je Sergej Jakirović, nekdanji trener Maribora, ubranil naslov in dodal še pokal. Hajduk je imel dobro sezono, a ne v ključnem trenutku, zato pa ima izjemno zvesto bazo. Primerjava je kar nehvaležna, že zato, ker je Maribor proti Dinamu v Evropi obakrat izpadel, je pa res, da je igral šestkrat v skupinskih delih, Hajduk pa ima po razpadu Jugoslavije en nastop v ligi prvakov in enega v ligi Evropa.

Kdo (bo) odloča(l)?

Ilicalijeva ekipa je vse bolj prisotna in številčna v Ljudskem vrtu. Cem Basgul je sicer v Večeru dobil celo stran, kjer pa prav veliko oprijemljivega nismo izvedeli. Turki raje delajo v ozadju in potihoma, navzven raje stavijo na formo, medije razumejo, no, drugače, če ne kar bolje. Ilicalijev nastop je pač drugačen od tega, kar smo bili z leti vajeni. Malo res konkretnega, a tisto, kar je, stoji. Tako je tudi direktno povedal, da so že zdaj oni tisti, ki so zadolženi za prestope. 

Maribor je doslej to poletje pripeljal Karola Borysa, Bradleya M'Bonda, Orpheja Mbino in nazadnje še Adama Rasheeda. Korenitega posega v ekipo (še) ne bo. »Šli bomo korak za korakom, trenutno je ekipa uravnotežena in uspešna. Stvari dobro delujejo. Zdaj moramo napredovati po korakih. Najprej želimo nadgraditi ekipo, šele potem lahko razmišljamo o zvezdniških okrepitvah,« je sam stopil na žogo.

Končna ocena: ključen bo »tajming«

Ilicali si bo z Mariborom vzel čas. Kočljivo je le, da je prav to čas, ko je Maribor zelo izpostavljen. Po prihodu Anteja Šimundže je Ljudski vrt trdnjava, moštvo se razvija, posamezniki napredujejo, kiksi so redki. Če je bil Šimundža po izpadu z Botevom iz kvalifikacij za ligo Evropa v konferenčno ligo kritičen, ker da ni dobil dovolj igralcev, je zdaj kritik precej manj. Tudi zato, ker so rezultati precej solidni. Evropa je še v igri, štart v prvenstvo je spodbuden, je pa res, da se zdi, kakor da bodo pravi testi še prišli. In ko bodo, bo test tudi sam odziv. Ilicali je prišel v Ljudski vrt že, kolikor vemo, večkrat, a če sodimo po tekmah? Maja je prišel na tekmo, kjer je Maribor lovil še drugo mesto, zdaj pa proti Vojvodini spet upa, da bi Evropa morda še trajala.

Težava utegne nastati, da bodo v Ilicalija kmalu uprti zelo, zelo proseči pogledi. Sploh, če se kje zatakne. In obratno, v primeru, da Maribor poleti, pride do evropske jesen in suvereno odpre prvenstvo? Tako ali drugače bodo pogledi uprti vanj. Z vprašanjem: kdo koga potrebuje bolj, Maribor Ilicalija ali obratno?