Začelo se je v sredo v Stožicah. In to kako začelo! Sijajno, celo zgodovinsko. Padla je Hrvaška (1:0). Prvič. Šest dni kasneje se tista zmaga zdi kot zelo oddaljene sanje. Zmaga, ki je štela, ampak ne za dolgo. Po sobotnem porazu v Sočiju proti Rusiji (2:1) je Slovenija v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2022 izgubila še na Cipru (1:0).

Na tekmi, kjer so, kot je že vnaprej napovedal selektor Matjaž Kek, res štele točke. Utrujena, stihijska, nepovezana reprezentanca je bila daleč od gola. So ga pa zabili zviti, premeteni, odisejevski Ciprčani. Tako Slovenija ostaja pri treh točkah. Prestižnih, ampak v izenačeni in nepredvidljivi skupini tudi skromnih. Izhodišče pred jesenskim vrtiljakom vseh sedmih preostalih tekem je težko. Slovenijo je prehitel tudi Ciper.

Brez Mevlje in Šporarja

Selektor je moral v prvi postavi opraviti dve menjavi: Miha Mevlja je manjkal zaradi kartonov, Andraž Šporar pa zaradi navodil Brage, da bi napadalec po portugalskih ukrepih moral v karanteno, če bi bil zaigral v Nikoziji. Tako je začel v ožji obrambi Kenan Bajrić, za katerega je to bil komaj četrti nastop, v napadu pa Blaž Kramer, ki je zaigral šele petič.

Slovenija je začela drugače kot proti Hrvaški in Rusiji. Resda bi proti Cipru lahko zapisali, da je to seveda pričakovano, pa vendar. Ni običajno, da Kekova četa stoji vsaj sprva tako visoko in optimistično. Predvsem pritisk s prekinitev, ki jih je prinesla odprta in dinamična igra, je obetal. Ampak ne dolgo. Ciper je premeteno zarezal v slovensko igro.

Polčas zvodenelo spodletela priložnost

Kmalu se je pokazalo, kako drugače je, kadar se od Slovenije pričakuje več kot le igra iz protinapadov. Ciper je prežal in čakal, medtem ko se Kekova taktika nikakor ni obnesla. Brez krilnih prebojev in ob zadržanih bočnih igralcih se je igra ustavljala daleč od ciprskega gola. To je trd, počasen, mučen nogomet. Malo uporabnih in kombinatornih podaj, ne bo po bokih ne naprej in tako je prvi polčas preveč zvodenel kot spodletela priložnost.

 Ciprčani so nato pokazali, zakaj so odščipnili točko Slovakom (0:0) in dodobra namučili Hrvaško na Reki (1:0). Ker igrajo tako, kakor Slovenija igra proti (naj)boljšim. Strnjeno, pametno, taktično. Le da to ne počnejo na navdih in na silo, temveč organsko in naučeno. Proti takim ni lahko igrati, še zlasti, če tega moštvo ni vajeno, kar Slovenija vsekakor ni. Čeprav se je v ligi narodov dodobra naigrala s Kosovom in Moldavijo, je tole spominjalo na spodletelo prvo izvedbo lige narodov, ko je bil Ciper obakrat pretrd oreh (poraz 2:1 v Nikoziji, 1:1 v Ljubljani). Kek je igral z enako taktiko kot proti Hrvaški in Rusiji, a želel drugačne principe, kar je legitimna odločitev, vendar se v praksi ni obnesla.

Pittas s sijajnim, pametnim prvencem

Redka priložnost je bila v 36. minuti, ko je Jasmin Kurtić dobil podajo Josipa Iličića. Pomeril je z razdalje, ciprski golman se je dodobra namučil z odbitkom. To je bil komaj prvi strel v okvir ciprskega gola.

Toda ko je nato ob slabem izvajanju slovenskega avta iz tiste ene kombinatorne poteze pomeril Ciper, je zadel. Slovenija je preveč ležerno začenjala svoje akcije globoko na svoji polovici. Malo nepozornosti v obrambi, izpad Kurtića, žoga pred centralna branilca in Ioannis Pittas je zabil sijajen prvenec. Gladko je zaobšel Jureta Balkovca in Bajrića ter tako pomeril, da je Jan Oblak bil podobno kot v soboto v Rusiji nemočen. Matjaž Kek je bil srdito jezen, gledal je v tla in zelo razmišljal.

Kek veliko menjal

Med polčasom je Kek natuhtal in takoj v igro poslal Damjana Boharja. S tem je nehote priznal, da se je nemara uštel v prvi postavi oziroma da je moral poiskati rešitve pri igri naprej. Toda namesto da bi Slovenija izvajala pritisk, se je Ciper v malo bolj odprti postavitvi bolje znašel ter vse bolj izkoriščal popuščanje živcev zlasti Iličića.

Do približno uri igre je Kek še vztrajal, nato je moral ukrepati. Vzel je iz igre povsem neuporabnega Jako Bijola, ki ni niti zavaroval sredine, še manj pomagal v napadalnih prehodih, ter poslal v igro Domna Črnigoja. Pri Blažu Kramerju pa se je poznalo, da ga je priložnost preveč prevzela in je pregorel v želji, ne da bi zares karkoli pokazal. Tako je nemudoma Haris Vučkić z glavo pokazal več kakor Kramer poprej. Začelo se je garanje, sprva še po sistemu, potem pa vse bolj na navdih, pri čemer je Vučkić deloval več kot zamujena priložnost. Enako je veljalo za Črnigoja, ki je močno pomeril iz obrata v težki situaciji.

Pittas najbližje golu

Petnajst minut pred koncem se je Ciper odločil za dokončno branjenje in tako izzval Slovenijo, naj pokaže, kaj zmore in zna. V to sta bila za finiš vključena še Luka Zahović, ki je zamenjal spet neizrazitega Sandija Lovrića, in tudi Nino Kouter, ki je vskočil namesto zadržanega Jureta Balkovca. In kaj je takšna »za na glavo« postava zmogla? Še naprej je upala, da bo poleg Iličića, ki ga je tretja tekma v šestih dneh posrkala, izkočil še kdo.

Pa ni, prej bi Ciper povišal na 2:0, ko je Pittas imel na nogi predčasno zmago, a je Oblak sijajno ubranil. Kekove menjave niso našle rešitve, Ciper se je znova izkazal za trd oreh. Kvalifikacije se bodo nadaljevale jeseni, ko bo od 1. septembra do 14. novembra odigrane vseh preostalih sedem tekem. Slovenija bo septembra najprej gostila Slovaško in Malto ter gostovala na Hrvaškem.

Ciper – Slovenija 1:0 (1:0)
Strelec: 1:0 Pittas (42.)

Kvalifikacije za SP 2022, skupina H, 3. krog.

GSP Stadion v Nikoziji, brez gledalcev; sodnik Andreas Ekberg (Švedska) 7; rumeni karton: Iličić, Kurtić;

Ciper: Michael, Kusulos, Soteriu, Laifis, Antoniu, Ioanu, Artimatas (od 92. Gogić), Kastanos (od 60. Kyiriakou), Papulis (od 82. Loizou), Pitas, Sotiriu (od 92. Ilia); selektor: Nikolaos Kostenoglou

Slovenija: Oblak, Stojanović, Blažič, Bajrić, Balkovec (od 81. Kouter), Kurtić, Bijol (od 58. Črnigoj), Lovrić (od 81. Zahović), Zajc (od 46. Bohar), Iličić, Kramer (od 58. Vučkić); selektor: Matjaž Kek

Igralec tekme: Ioannis Pittas (Ciper)