Slovenski odbojkarski biser Rok Možič navdušuje. Skupaj s soigralci je vrnil odbojko v Maribor.
17-letni odbojkar Rok Možič velja za enega najperspektivnejših odbojkarjev pri nas. Z njim se je pričelo novo obdobje mariborske odbojke. V OK Maribor so namreč sestavili ekipo izključno iz domačih fantov, izmed katerih izstopa zlasti mladi Rok Možič. Dijak 2. gimnazije Maribor je spregovoril o smučarskih skokih, letošnji sezoni, Luki Dončiću, reprezentanci, vzornikih in planih za prihodnost.
Navdušen tudi nad smučarskimi skoki
Roku Možiču je bila odbojkarska žoga dobesedno položena v zibelko. Je namreč sin nekdanjih odličnih odbojkarjev, Mojce in Petra Možiča. Vendar se je Rok v mladosti navduševal tudi za druge športe. »V otroštvu sem hodil z očetom na igrišče in metal na koš, igral nogomet. Preizkusil sem različne športe, med drugim tudi smučarske skoke. Dedek mi je govoril, da če ne bom odbojkar, bom zagotovo nogometaš. Ko ni več časovno šlo, da treniram dva športa hkrati, sem se odločil za meni najljubšega – odbojko. Težko rečem kateri šport bi izbral, če ne bi bil v odbojki. Verjetno košarko ali nogomet.« Njegov oče Peter je bil dolgoletni odbojkar Maribora in odličen slovenski reprezentant. Vendar se njegovih nastopov ne spominja. »Ne spominjam se časa, ko je moj oče igral prvo ligo v Dvorani Tabor. Bil sem premajhen. Spomnim pa se, ko je bil trener v ženski odbojki. Zmeraj sem bil na njihovih treningih. Med odmori sem tekal po igrišču in podajal čez mrežo.«
Njegov oče hkrati tudi njegov trener
»Oče je bil v otroštvu moj trener. Tudi sedaj mi še veliko pomaga. Seveda pride tudi do kakšnih prepirov. Jaz sem velikokrat gledal na nekatere stvari drugače. Ampak sem vesel njegovega doprinosa. Mama me spremlja na tekmah in seveda sta zelo zadovoljna glede moje dosedanje športne poti.«
Ponudbe iz tujine prihajajo
Pravijo, da je dovoljeno sanjati. Tudi Rok ima svoje želje za prihodnost, čeprav se najprej želi osredotočiti le na letošnjo sezono in uspešno dokončanje srednje šole. »Trenutno razmišljam le o tej sezoni. Prihajajo neke ponudbe iz tujine in najboljših slovenskih klubov. Vendar imam plan, da tukaj v Mariboru končam srednjo šolo – Drugo gimanzijo. Želim si, da v prihodnjem letu v Mariboru naredimo ekipo, ki se bo lahko potegovala za naslov državnega prvaka. To je nekakšen plan do konca srednje šole. Potem pa bom videl glede študija in moje nadaljnje kariere.« Kot vsak športnik tudi on razmišlja o planih za prihodnost. Želi si zaigrati v eni izmed najmočnejših lig. »Sanjam o Italijanski ligi, saj je trenutno najboljša in najbolje plačana. Tako da je moja želja, da zaigram tam in seveda v Ligi prvakov, kar spada zraven.« Pa ima svojega vzornika? »Seveda. To je Wilfredo León – kubanski igralec. Je eden izmed najboljših igralcev na svetu. Trenutno igra v Italijanski ligi. Iz domačega kraja pa spremljam tudi Alena Pajenka.«
Medalja, vpoklic in slovenska reprezentanca
Kljub mladosti je bil Rok prvič že vpoklican v člansko reprezentanco, kjer se zavedajo njegovih kvalitet. »Lani poleti sem bil na širšem seznamu in sem prvič bil vpoklican v člansko reprezentanco med šestnajst najboljših. V bistvu sva se s trenerjem takrat dogovorila, da sem bil z njimi en teden, nato pa sem se vrnil še na igro v sezoni na mivki.« Njegova tiha želja je, da že letos zaigra na domačem evropskem prvenstvu. »Želim obleči slovenski dres in želim si medalj tudi v slovenski reprezentanci. Imamo res dobro ekipo. Veliko je tudi starejših igralcev. Mislim, da bo kaj hitro nova priložnost po najvišjih mestih. Želim si seveda vpoklica v reprezentanco na domačem evropskem prvenstvu. To je moja velika želja in za to vsak dan trdo treniram. Če bo to uspelo in če bo medalja, bo zame velika čast, da lahko igrišče delim s tako vrhunskimi igralci.«
Želi še par centimetrov v višino
Pred prihodom v OK Maribor se je Rok eno leto kalil pri drugoligašu Framu. Vesel je, da so v Mariboru začeli s tako uspešno zgodbo. Do sedaj se je v klubu veliko stvari poklopilo. »V bistvu sezona do sedaj poteka res dobro. Nismo pričakovali tega. Če bi kdo rekel, da bomo tako uspešni, bi težko verjel. Smo zelo zadovoljni. Vendar nas čaka še konec prvenstva. Cel trud in vse, za kar smo do sedaj garali, bo potrebno pokazati še na koncu. Sem zelo zadovoljen, treniramo dobro in verjamem da bomo tudi v nadaljevanju pokazali to kar znamo.«
Primerjava z Dončićem nerealna
Seveda nismo mogli mimo Luke Dončiča in številnih primerjav z njim. »Primerjava mi godi, vendar vseeno mislim da je to rahlo nerealno, saj je on pri 16 letih igral že za enega izmed najboljših klubov na svetu. Težko je to primerjati. Vse kar lahko rečem je, da se bom potrudil po mojih najboljših močeh, da bom v prihodnosti tako uspešen kot on.« Pri 197 centimetrih pa se ne želi ustavljati, čeprav se zaveda, da nima veliko vpliva na to koliko bo zrasel. »Nič ne bi imel proti še kakšnemu centimetru. Tam okoli dva metra višine. S tem bi bil res zadovoljen (smeh).«
