Zdravstveni sistem gre v pravo smer, vseeno pa bi morali imeti pacienti, ki na storitev čakajo predolgo, pravico izbrati kateregakoli izvajalca, meni podpredsednik zveze organizacij pacientov Franci Gerbec. Za STA je ocenil, da bo potreben dvig zdravstvenega prispevka. Odprave omejitev razpolaganja s presežki koncesionarjev ne podpira.

Kako bi lahko skrajšali čakalne vrste?

V Zvezi organizacij pacientov Slovenije predlagajo, da bi lahko pacienti izbrali kateregakoli izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki ima sklenjeno pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Kot je v pogovoru za STA pred dnevi, ob robu razvojnega foruma ZZZS povedal podpredsednik zveze Franci Gerbec, pacienta namreč zanima le pravočasna in kakovostna storitev.

Ob tem pa se v zvezi strinjajo s predlogom Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, da bi bile cene storitev za koncesionarje in zasebne izvajalce nižje, saj ne nosijo stroškov nujne medicinske pomoči.

Naslednji korak pa bi po njegovih besedah moral biti vzpostavitev nove organizacije javnih zdravstvenih zavodov. V zvezi podpirajo oblikovanje regionalnih holdingov po zgledu Avstrije, kjer sta združena primarna in sekundarna raven. Gerbec meni, da bi s takim sistemom zaradi skupnih služb in nabave lahko veliko prihranili, ter tako kot v Avstriji izboljšali kakovost storitev, skrajšali čakalne vrste in znižali stroške dela ter opreme. Ob tem bi lahko kadre razporejali glede na potrebe posameznih bolnišnic.

Stimulacija za tiste, ki živijo bolj zdravo?

V okviru strateškega sveta so že pripravili model regionalne organizacije zdravstvene mreže, na kar bi se morala osredotočiti nova koalicija, meni. Dodal je, da s predstavniki strank bodoče koalicije že sodelujejo.

Zaradi demografije in staranja prebivalstva v zvezi menijo, da bi morali vsako leto za zdravstvo nameniti okoli 0,5 odstotka BDP več kot leto prej, ob tem pa se bo moral tudi zvišati prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje. Predlagajo pa vzpostavitev stimulacije za tiste, ki živijo bolj zdravo.

Odhajajo, ker se ne strinjajo, da imajo enako plačo za več dela

Glede minuli teden sprejetega interventnega zakona za razvoj Slovenije je Gerbec dejal, da odprave omejitev razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki za koncesionarje ne podpirajo. Menijo, da bi koncesionarji morali obvezno investirati del dobička v razvoj, opremo in zaposlene, lahko tudi s koncesijskimi dajatvami kot v nekaterih drugih dejavnostih.

Prav pa je, da koncesionarji nagrajujejo svoje kadre, ker je eden od problemov javnih zdravstvenih zavodov. Meni, da do sedaj niso bile izkoriščene vse možnosti nagrajevanja zaposlenih v javnem sistemu, saj da direktorji ne izkoriščajo te možnosti, da se zaposlenim ne bi zamerili. "Gre za čudno politiko nezamerjanja, zaradi katere nekateri zdravniki in drugi zdravstveni delavci odhajajo iz javnih zdravstvenih zavodov, ker se ne strinjajo, da imajo enako plačo kot tisti, ki delajo bistveno manj," je svoja opažanja strnil Gerbec.

Cela vrsta vzrokov, s katerimi se nihče ne ukvarja

O odpravi prepovedi dela zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, pri zasebnikih, pa je Gerbec povedal, da mora vsak delodajalec vedeti, koliko mora narediti vsak zdravnik. "Nevzdržno je, da bi dopoldne naredil tri operacije v javnem zavodu, popoldne pa pet ali deset pri zasebnem izvajalcu," je poudaril. Če delavec v javnem zavodu naredi vse, kar mora, pa ne vidijo nobenega razloga, da bi mu preprečevali delo izven zavoda. Po njegovih besedah je to v tujini preprosto urejeno s konkurenčno prepovedjo, če je ta dogovorjena, pa ima zdravstveni delavec zato višjo plačo.

Po njegovih besedah zdravniki iz javnega sistema odhajajo tudi zaradi slabih delovnih odnosov, ker ne morejo napredovati in ker "jih starejši kolegi zavirajo". "Imamo celo vrsto vzrokov, s katerimi se nihče ne ukvarja. Ne zdi se nam v redu, da namesto reševanja vzrokov odhodov to zaviramo na administrativen način," je dejal.

Radikalno bi se lahko skrajšale čakalne dobe

Z naštetimi ukrepi bi se po njegovi oceni radikalno skrajšale tudi čakalne dobe. "Če bi obstoječe kadre znali boljše izkoristiti, pa bi čakalne vrste lahko radikalno zmanjšali ali celo odpravili," meni Gerbec. Opozoril je tudi na prehajanje zdravnikov in medicinskih sester na manj zahtevna delovna mesta v zdravstvenem sistemu, kar povzroča pomanjkanje na primarni ravni.

V zvezi se strinjajo tudi z napovedanimi pritiski ZZZS, da bodo nehali plačevati obravnave za tiste paciente, ki obravnavo potrebujejo v prvih 30 dneh po odpustu iz bolnišnice. "Pritisk zavoda, da bo nehal plačevati bolnicam popravljanje njihovih napak, je po našem mnenju nujen, ker vodi k boljši kvaliteti in večji varnosti pacientov," je povedal. Izdatki zavoda za obravnave v prvih 30 dneh po odpustu iz bolnišnice sicer po njegovih navedbah znašajo 60 milijonov evrov letno.

Spomnil je tudi na napovedi direktorja ZZZS Roberta Ljolja ob začetku svojega mandata, da si bo prizadeval za desetodstotno znižanje stroškov za zdravila in medicinske pripomočke. S tem se strinja tudi Gerbec, ki meni, da se v pogajanjih z dobavitelji skrivajo pomembne finančne rezerve. "Zakaj pa ne. Z večjo količino bodo dosegli nižje cene," je prepričan.

STA