Pobudniki referenduma o zakonu o vodah, zbrani v pobudi Za pitno vodo, so ob začetku zbiranja podpisov danes pozvali državljane, naj izkoristijo priložnost in s svojim dejanjem vplivajo na dogajanje v državi. “Vsak državljan lahko nekaj naredi. Ne jamrati, ne reči, da se ne da. Zdaj je priložnost, zberimo te podpise,” je dejal Uroš Macerl.

Vode ne smemo zakockati

“V Sloveniji nimamo nafte, nimamo rudnikov, imamo pa vodo. In vode ne smemo zakockati,” je ob začetku zbiranja podpisov v izjavi za medije v Ljubljani danes dejal Macerl iz Eko kroga. Vladi in državnemu zboru je očital, da so stvari pripeljali tako daleč, da “lahko vodo rešimo samo na način, da dobimo referendum”. “Pred nami je 35 dni in en zelo pomemben cilj: zbrati 40.000 overovljenih podpisov, s katerimi lahko dosežemo referendum in preprečimo zakon,” je dejal.

“Pogosto slišim ljudi, da jamrajo, da se nekaj ne da, da je kriva politika, da se na parlament ne da vplivati in da so oni odgovorni za slabo stanje. A to ni res. Sedaj lahko vsak državljan Slovenije nekaj naredi. V tej fazi je treba oddati svoj podpis. Zato pozivamo vse državljane: ne jamrati, ne reči, da se ne da. Zdaj je priložnost, naredimo to in zberimo te podpise,” je še pozval.

Dve pobudi za isto težavo

Državljani lahko svoje overovljene podpise oddajo na upravni enoti, elektronsko pa jih lahko prispevajo z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Macerl je ob tem pozval, naj ljudje zlasti z oddajo elektronskih podpisov pohitijo, saj njihova oddaja zadnji dan pobudnikom ne bo koristila.

Macerl je ob tem pozval, naj ljudje zlasti z oddajo elektronskih podpisov pohitijo, saj njihova oddaja zadnji dan pobudnikom ne bo koristila.

Pobudi za referendum o zakonu o vodah sta sicer dve, ob pobudnikih Za pitno vodo si za referendum prizadevajo tudi v gibanju Zdrava družba. Slednji so ta teden na pristojne naslovili zahtevo za zadržanje postopka zbiranja 40.000 podpisov v roku 35 dni. Macerl je pojasnil, da so o možnostih združitve prizadevanj obeh pobudnikov že govorili in se še pogovarjajo, zagotovo bi to zadeve poenostavilo, priznava.

A hkrati dve referendumski pobudi kažeta, da je problem vode res velik, je dodal Macerl. “Vsak podpis za vodo je dober in državljani lahko podpišejo tudi obe pobudi,” je spomnil. Morebitni referendum bo sicer le en, pripadel pa bo tistemu pobudniku, ki bo prvi zbral zahtevanih 40.000 podpisov.

V iniciativi Za pitno vodo so danes ob tem ponovili stališče, da zakon o vodah ogroža kakovost pitne vode v Sloveniji. Miha Stegel iz civilne iniciative Danes je poudaril, da si vlada, ministrstvo za okolje in poslanci “niso vzeli dovolj časa, da bi skupaj s stroko in civilno družbo poiskali rešitve.” “Če je prihodnost Slovenije v pozidavi priobalnega pasu in divji privatizaciji, ki bi škodovala pitni vodi in prostemu dostopu, si želimo, da do teh sprememb ne pride,” je bil kritičen.

Računajo na 40.000 podpisov do 24. maja

Alenka Kreč Bricelj iz Smetumeta je spomnila, da se je z namenom doseči referendum aktiviralo veliko število ljudi, od prostovoljcev, različnih organizacij do strokovnjakov. “Računamo na 40.000 podpisov do 24. maja,” je dejala. Sara Štiglic iz Mladih za podnebne spremembe je ob tem spomnila, da so pobudniki s spletno peticijo za čisto pitno vodo zbrali 53.000 podpisov. “Borimo se za nekaj dobrega, za nekaj, kar nam je skupno,” je poudarila. “Zaščita pitne vode ni ozko vprašanje okoljskih organizacij, ampak je širše vprašanje, ki zadeva vse ljudi, ki nam je mar, v kakšni družbi živimo,” pa je dejala Mojca Lukan iz Inštituta 8. marec.

Zaščita pitne vode ni ozko vprašanje okoljskih organizacij, ampak je širše vprašanje, ki zadeva vse ljudi, ki nam je mar, v kakšni družbi živimo.

Gaja Bricelj iz Umanotere je dodala, da pri noveli zakona o vodah ni problematična le vsebina, ampak tudi način njenega sprejemanja. “Zakon, ki lahko vodi do nepopravljive škode za površinske in podzemne vode, za pitno vodo, za ekosisteme in za zdravje prebivalk in prebivalcev Slovenije in ki je bil sprejet na nepregleden, nezakonit in neustaven način, moramo ostro zavrniti,” je podčrtala. “Brez vode ni življenja in zakon, ki ogroža življenje, nikakor ne sme biti sprejet,” je še dodala.

Brez vode ni življenja in zakon, ki ogroža življenje, nikakor ne sme biti sprejet.

Novelo zakona o vodah je DZ sprejel konec marca po skrajšanem postopku kljub glasnim kritikam dela civilne družbe in stroke. S posegom v 37. člen zakona se po oceni pobudnikov referenduma širi, po oceni vlade pa oži možnost posegov na vodna priobalna zemljišča. Na teh zemljiščih bi namreč bilo mogoče graditi zgolj objekte v javni rabi, a nevladniki opozarjajo, da gre lahko tudi v tem primeru za zasebno lastnino in da lahko pride do omejevanja dostopa do vode – denimo v primeru izgradnje petzvezdičnega hotela bi lahko bil dostop v praksi pogojen s plačevanjem določenih storitev. Prav tako bi bila na teh zemljiščih dovoljena gradnja enostavnih objektov.

STA