Globalna statistika kaže, da zanimanje za politiko narašča glede na posameznikovo starost. Pri 25 letih ali manj se za politiko zanima manj kot polovica mladih. Približno takšna se kaže tudi situacija v Mariboru, kjer je politično udejstvovanje drugače usmerjeno in v večini deluje izven strankarskih okvirjev.

Mladi svoja prepričanja izražajo s spletnimi blogi, Twitter profili, z umetniškim ustvarjanjem, performativnimi praksami in samoorganiziranimi shodi. Da je zanimanje za poseganje v ortodoksno politiko nizko, kaže tudi statistika zadnjih (evropskih) volitev v maju – skupina volivcev, stara med 18 in 30 let, je predstavljala le deset odstotkov vseh, ki so oddali svoj glas.

Vse več mladih se nagiba k desnim politikam

Očitno je, da v zadnjih letih prisostvujemo močnemu ideološkemu razkolu med levimi in desnimi politikami. Nedavna raziskava agencije Valicon je sicer pokazala, da so bili najmlajši volivci na evropskih volitvah bolj naklonjeni NSi od večine, izvolili pa bi tudi kandidata Levice, ki s svojo strankarsko retoriko nagovarja tudi urbano mladino.

Kot kaže je med mladimi volivci vse večja naklonjenost desnici, predvsem alternativni, ki se posveča ekonomski blaginji. Aleš Ernecl, desno usmerjen filozof in urednik portala politikis.si meni, da ima vse večji vpliv na politično odločanje med mladimi tudi »gamerska« kultura in z njo povezane spletne platforme, kot je na primer 4chan. Gre za spletni forum, kjer se pogosto šaljivo norčujejo iz levičarskih politik in je bil označen za eno najbolj vplivnih organizacij na svetu: »Gamerji so v povprečju mladi fantje in mladi fantje so v povprečju za politiko, to je razprave o skupnih stvareh, tudi bolj zainteresirani,« meni Ernecl.

Aleš Ernecl

Iz konservativnosti v nihilizem

Zanimanje za nacionalno oziroma slovensko strankarsko politiko je med mladimi vsako leto manjše; morebiti zato, ker se mladi ne čutijo vključene v tovrstne načine odločanja ali pa se zanimajo za bolj globalne probleme. V širši javnosti se v desni ideologiji pojavljata tudi izraza »black pill« in »God pill« (črna in božja tabletka), ki prihajata iz filozofskih razprav o filmu Matrica, kjer junak Neo izbira med modro in rdečo tabletko, ki pomeni resnico. V sodobnem kulturnem boju se izraz »red pill« uporablja za “spreobrnitev” iz levičarstva v konservatizem.

»Black pill je izraz, ki se uporablja za spoznavni prehod iz zmernega konzervatizma v “nihilizem”, kjer se potem mladi navdušujejo nad gibanji kot so MGTOW, INCEL, kjer povsem prenehajo zaupati v liberalno demokracijo, poistovetijo se s t.i. totalitarizmi, pri čemer je potrebno poudariti, da je pojem totalitarizma nabit z vrednostnimi sodbami in vreden resne filozofske refleksije in skepticizma, navkljub neproblematizirani javni rabi – celo v šolstvu,« razlaga Ernecl. »God pill« pa pomeni kasnejšo odločitev za tradicionalno katolištvo, potem ko so se v fazi black pilla navduševali nad junaškimi zgodbami o poganstvu kot religiji, neposredno povezani s krvjo in zemljo – z narodom, kakor definiranim s strani nekaterih pripadnikov zelo raznolikega gibanja alternativne desnice.

Razlike v ideologiji in v retoriki

Kljub temu, da trendi med mladimi kažejo nagibanje k desnim politikam identitete (eno takšnih gibanj je na primer Generacija identitete, ki ima podpornike tudi v Mariboru), pa leve politike svoj monopol ohranjajo v oblikovanju javnega mnenja preko umetniškega izražanja in zavračanjem kapitalistične retorike.

Kandidatka za evroposlanko Levice je bila letos tudi Urška Lipovž iz Lenarta, ki meni, da mlade zanimajo predvsem politike, ki se dotikajo izobraževanja, stanovanjske politike in zaposlovanja. Poleg ideoloških razlik med političnimi poli izpostavlja tudi retoriko: »Desna politika nagovarja mlade s kapitalistično retoriko, ki temelji na ekonomskem determinizmu, tekmovalnosti, individualizmu, finančnem uspehu, z darwinistično floskulo “poskrbi sam zase”, podpihuje resentiment do politike in ponuja rešitve v čim večjem razbremenjevanju trga, ki posameznikom obljublja večjo svobodo izbire. Medtem, ko leva politika nagovarja mlade s politiko, ki bi mladim prinesla večjo varnost na področju zaposlovanja, zagovarja brezplačno dostopno javno šolstvo in zdravstvo, trajnostni razvoj in se bori predvsem za stabilno socialno državo ter okolje.«

Urška Lipovž

Čustva proti logiki

V levičarski in desničarski retoriki nagovarjanja mladih, vidi Ernecl predvsem vplivanje na čustva: »Če se da ljudi nagovarjati s patosom, erosom in logosom, domnevam, da drži, da je pri nagovarjanju mladih prevladujoče nagovarjanje s patosom in erosom, manj pa z logosom.«

Meni, da se razum rabi manj in zelo površinsko, prednost razumskemu nagovarjanju pa pripisuje glede ekonomskih aspektov desnici in glede kulturnih levici:

»Vsaj doslej je bilo tako; ena novejših stvari, po mojem mnenju, je to, da alternativna, ne stara – »mainstream« desnica, dobiva kulturni boj med mladimi… Celo na področju kulture, ki je bila doslej levičarski teren.«

Lipovževa porast radikalno desnih, alt-righterskih in neofašističnih gibanj razume kot simptom politik evropskega neoliberalnega centra: »Glasniki skrajne desnice nagovarjajo ljudstvo, ki so jih neoliberalne politike potisnile na rob preživetja. Mladi smo tukaj še posebej dojemljiva skupina za tovrstna gibanja, saj smo zaradi negotovih zaposlitev oziroma visoke brezposelnosti podvrženi nezadovoljstvu, ki ga tovrstna gibanja spridoma izrabijo za populistično agitacijo.«

Pretekla gibanja so oblikovala današnje politično ozračje

Mladi so bili kot sociološka kategorija tekom zgodovine zmeraj pomembni nosilci družbenih sprememb. Progresivna politična gibanja so bila v preteklosti bogatejša predvsem na levi strani. Razvijala se je družbeno kritična alternativna infrastruktura s študentskimi radii ali drugimi umetniškimi prostori, prav tako so se formirala še druga, civilno-družbena gibanja, ki so znotraj polja kulture, politiko razumele kot emancipatorni boj.

»Ta gibanja mislim, da so močno zaznamovala tudi našo generacijo, saj so postavila teoretske okvirje in zgradila prostore v katerih alternativa še zmeraj biva. Seveda se pa trenutni sistem in družba razlikujeta od tistega pred 30imi leti in politična alternativa se v tem trenutku spopada predvsem z posledicami tranzicije v kapitalistično družbo, podnebnimi spremembami, krčenju socialne države in ponotranjanju neo-liberalne logike v kulturni produkciji,« razlaga Lipovževa.

Politično pasivne posameznike proizvaja sistem

Politika je mladim odtujena, problematično je predvsem nezaupanje vanjo. Tudi Ernecl pravi, da je v mlajših letih želel živeti povprečno življenje globalistični ideologiji prepuščenega mladeniča: »Za skupne stvari nisem bil kaj pretirano zainteresiran. Boljše reči: nisem se zavedal, kako bi me lahko osebno naslavljale.« Lipovževa meni, da sistem v katerem živimo proizvaja politično pasivne mlade posameznike: »Znotraj neoliberalnega sistema so bolj zaželeni politično pasivni morda celo apolitični posamezniki, saj je moč trga večja od moči države in politično pasivni posamezniki temu sistemu seveda manj ogrožajoči. Že sama politična drža v takem sistemu je uporna in upor družbi zahteva svojevrsten pogum.«

Vsaka generacija mladih se srečuje z drugačnimi družbenimi spremembami: »V sistemu, ki ga obvladuje trg težko lociramo obraz oziroma glavo zatiralca proti kateremu se bo vršil upor, oblikovanje upora in s tem politične drže zahteva od posameznika kompleksnejše družbeno in politično razumevanje,« pojasnjuje Lipovževa. Da je mladim o politiki težko razmišljati na celosten način meni tudi Nej Lešnik, mlad psiholog, poznavalec političnih razmer in vodja politično obarvanega twitter profila Progresivec:

»Vsebuje ogromno dimenzij – psihološko, filozofsko, ekonomsko, versko, zgodovinsko in kulturno. Na celosten način po mojem o politiki razmišlja majhen procent mladih iz Slovenije in Maribora, verjetno manj kot desetina mladih v Mariboru. Ne mislim pa, da je s tem kaj narobe, ker imamo različni ljudje pač različne interese.«

Pri političnih prepričanjih je močan vpliv zaposlitev

Prva služba vsakega mladega posameznika pomeni tudi vpetost v sistem, v katerem je primarno zaposlen, pa tudi v širše politične sisteme. Lešnik pravi, da zaposlitev privede do spoznavanja politike kot orodja, preko katerega je moč vplivati na sistem:

»Če se nekdo pri 25. letih zaposli v šolstvu, ga bo začel zanimati predvsem tisti del politike, ki je povezan s šolstvom in ne recimo tisti del, ki je povezan z infrastrukturo ali energetiko. Ali pa če se nekdo zaposli v kakšni humanitarni organizaciji, ki pomaga beguncem, ga bo začel zanimati predvsem tisti del politike, ki je povezan z migracijami recimo borba proti vojaškemu intervencionizmu na vzhodu. Banalni primeri, ampak ilustrirajo bistvo; zanimanje za politiko je v mladosti domensko specifično in šele kasneje, ko je posameznik osebnostno in vrednotno oblikovan, ko ima nabranih nekaj izkušenj, morda tudi modrosti, takrat začne politiko kot celoto zaznavati kot enega izmed centralnejših družbenih stebrov.«

Nova gibanja so usmerjena bolj globalno

Raziskave med slovensko mladino kažejo, da se velike teme, kot sta politika in religija umikajo iz fokusa – skrbi mladih postajajo bolj globalno usmerjene. Slovensko gibanje Mladi za podnebno pravičnost je marca pripravilo »Podnebni štrajk«, ki se je odvijal tudi v Mariboru. Predstavili so pet konkretnih ukrepov, ki so jih naslovili na odločevalce: ozelenitev državnega proračuna, zaprtje Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in Premogovnika Velenje do 2030 in zmanjšanje izpustov v prometu za 40 odstotkov do leta 2040.

Tudi Lipovževa je mnenja, da mladi trenutno razumejo in vidijo posledice sistema predvsem na primeru podnebne krize: »Tukaj se mi zdi, da se je začel izoblikovati in graditi nek nov politični val mladih, ki okoljsko degradacijo razumejo kot posledico kapitalizma.«

Kdo daje politični obraz Mariboru?

 Politično udejstvovanje mladih v Mariboru je razdeljeno bodisi na različne civilno družbene iniciative, ki so odgovor na degradacijo, ki smo ji v Mariboru priča v zadnjih letih in alternativno kulturo. Lipovževa kot družbene iniciative, ki krpajo manjko nezadostnih občinskih politik na področju kulture, infrasktrukture, socialne politike našteva Iniciativo mestni zbor, Živa dvorišča in projekt Mala tržnica.

»Ne smemo pozabiti, da se je Gibanje 29 rodilo v Mariboru in posledično zanetilo tako imenovano vseslovensko vstajo leta 2012.  Na drugi strani pa pomeben politični aspekt v Mariboru predstavlja alternativna kultura, ki ima v Mariboru dolgoletno tradicijo, predvsem v kontekstu glasbe, “rock aktivizem v 70ih” in kasneje prostorov kot je MKC, Pekarna magdalenske mreže, ki sta skrbeli za akumulacijo progresivnih političnih in kulturnih vsebin. Trenutno se mi zdi, da ima Maribor nekaj odličnih projektov, ki proizvajajo družbeno kritično vsebino, tukaj bi izpostavila predvsem GT22, projekti, ki se odvijajo znotraj Pekarne in MMC Kiblo.«

Ernecl pa izpostavlja, da se v Mariboru formira tudi veliko mladega desničarskega intelektualnega potenciala, tako v ekonomskem, kot tudi v kulturnem smislu: »V Mariboru imamo društvo Svetilnik, ki ga je zdaj že skoraj davno ustanovil slavni slovenski tviteraš in bivši ZUJFOvec, Tomaž Štih ali na twitterju Libertarec. Danes ga vodi Slavko Sajko, toda društvo ponovno živi in okrog sebe zbira mlade intelektualce, zainteresirane za razprave o ekonomski in kulturni svobodi.«