Slovenija je po besedah ministra za infrastrukturo Bojana Kumra ena redkih držav EU, ki je opredelila energetsko revščino. Na ravni EU ni skupne opredelitve pojma, prav tako ne skupnih kazalnikov in ne skupne politike za naslavljanje tega področja.
“Slovenija tu stopa korak naprej – tudi, ker se bliža energetska draginja, da bomo lažje naslovili morebitna energetsko revna gospodinjstva,” je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister.
Uredba energetsko revščino opredeljuje kot stanje, v katerem je gospodinjstvo, katerega dohodek je nižji od praga tveganja revščine in ne more zadovoljiti svojih osnovnih potreb po energiji (ogrevanje, priprava sanitarne vode, hlajenje, kuhanje in razsvetljava) zaradi neustreznih bivanjskih razmer, nezmožnosti izpolnjevanja teh potreb po dostopnih cenah ali nizke energijske učinkovitosti bivalnih prostorov.
Za energetsko revno se bo štelo tudi gospodinjstvo, katerega strošek za rabo energije predstavlja več kot polovico razpoložljivega dohodka.
Podrobnejša merila bodo opredeljena ob vsakokratnih razpisih ali pozivih za spodbude ali olajšave za odpravo ali zmanjšanje energetske revščine. Število energetsko revnih gospodinjstev v Sloveniji bo vsako leto do konca februarja objavil državni statistični urad. Ukrepe bo pripravljalo in po vladni potrditvi izvajalo ministrstvo, pristojno za energijo, ki mora sedaj pripraviti tudi triletni akcijski načrt.
“Uredba daje dobro podlago za nadaljnje izvajanje ukrepov. Kar veliko ukrepov in razpisov za naslavljanje energetske revščine tako v okviru Eko sklada kot ministrstva za infrastrukturo že poteka,” je dejal Kumer.
Izrazil je zadovoljstvo, da so v postopku priprave uredbe dosegli široko družbeno soglasje o vsebini. Hkrati s predlogom uredbe so pripravljali tudi akcijski načrt, ki se bo po dokončanju po njegovih besedah pospešeno izvajal. “Upam, da bomo ukrepe z ustreznimi zneski oblikovali za primerno število ugotovljenih energetsko revnih gospodinjstev,” je dejal.
