Uredba določa merila za določitev višine dodatka zaradi pomanjkanja zdravstvenega kadra in večjih delovnih obremenitev, ki pripada zdravstvenim delavcem in zdravstvenim sodelavcem, zaposlenim na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Pri določanju višine dodatka se bosta upoštevata glavarinski količnik in število opravljenih zdravstvenih storitev. Uredba določa tudi način izračuna dodatka za zaposlitev dodatnega zdravstvenega kadra, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje (Ukom).
Prav tako določa podrobnejša merila za posamezni poklic v zdravstveni dejavnosti ter način vlaganja zahtevkov, obvezna dokazila in roke za vložitev zahtevkov za dodatek, pa tudi poročanje, so pojasnili na Ukomu.
Natančna merila in višine dodatkov bodo znani, ko bo uredba objavljena v uradnem listu.
Sprejetje uredbe je na sredini novinarski konferenci napovedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki je ob tem pojasnil, da je v pripravi tudi uredba o covidnih dodatkih. Obe uredbi bodo nato v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje upoštevali tudi pri pripravi splošnega dogovora za zdravstvo, je dejal.
Še v tem mesecu bodo na ministrstvu organizirali drugo srečanje z vsemi javnimi zdravstvenimi zavodi in koncesionarji, kjer jim bodo “pojasnili, da imajo vse odprto, da lahko delajo, kot želijo. V javnih zdravstvenih zavodih imajo na voljo vse možnosti za nagrajevanje zaposlenih, tako na primarni kot sekundarni ravni zdravstva”.
Nagrajevanja zaposlenih za povečan obseg dela je zdravstveni minister napovedal že poleti, ob sprejetju zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti v zdravstvu, a ukrep doslej še ni zaživel.
