Vlada je v aktualni načrt razvojnih programov uvrstila projekt finančna pomoč pri reji prašičev. Z njim bo zagotovila izvajanje dejavnosti na okoli 598 kmetijskih gospodarstvih, kjer je prašičereja glavni oz. edini vir dohodka. Določila je tudi besedilo predloga zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih.

Pogojem za pomoč po analizi kmetijskega ministrstva ustreza 598 kmetijskih gospodarstev, ki imajo skupaj 22.798 upravičenih prašičev pitancev in plemenskih prašičev in ki izpolnjujejo enega oz. oba pogoja upravičenosti. Za ukrep po tem odloku je ocenjena višina izplačil 739.806 evrov, so po današnji seji vlade sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

DNEVNA: V Evropi več primerov prašičje kuge, obetajo se številni ukrepi

Kot so pojasnili na ministrstvu, je namreč dohodek v obliki neto dodane vrednosti na glavo velike živine, ki izkazuje preostanek dohodka, namenjenega za kritje stroškov dela, med julijem in oktobrom v primerjavi z obdobjem med februarjem in majem lani upadel za 32,45 evra na prašiča pitanca. V primeru plemenskih prašičev je upad neto dodane vrednosti ocenjen za 64,90 evra na glavo velike živine.

“Odkupna cena prašičjega mesa je trenutno okoli 1,58 evra za kilogram za razred E in 1,73 evra za kilogram za razred S. Cene so zaradi epidemije covida-19 začele padati od maja oz. junija naprej,” so navedli in spomnili, da ima sektor težave predvsem zaradi neprodaje dražjih kosov prašičjega mesa in mesa nasploh, zmanjšane zmogljivosti gostinskih obratov v poletnih mesecih in zaprtja v jesenskih mesecih ter zmanjšanja nakupa mesa v javnih zavodih.

Vlada je potrdila tudi predlog zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih ter ga poslala v obravnavo v DZ po nujnem postopku.

Ta ureja vrsto nujnih preventivnih ukrepov, ukrepov na območjih visokega tveganja ob meji in ukrepov po potrditvi bolezni. Določa izvajalce ukrepov, pristojne organe in financiranje posameznih ukrepov. Predvidena je tudi ureditev povračil stroškov in plačil odškodnin za škodo, ki bi jo povzročili ukrepi.

S preprečevanjem prisotnosti bolezni v populaciji divjih prašičev ter izvajanjem strogih ukrepov po morebitni potrditvi bolezni pri divjih prašičih bi lahko bistveno zmanjšali tveganje za vnos v reje domačih prašičev. Zmanjšali bi tudi posledice, ki bi jih lahko imela bolezen na prašičerejo, ostale sektorje kmetijstva in druge dele gospodarstva. Bolezen se je iz Azije že razširila v Evropo.