V ozadju pandemije novega koronavirusa se vsakodnevno pojavljajo nove bolezni, ki bi lahko imele prav tako poguben učinek na gospodarstvo posameznih držav. Ena izmed teh je afriška prašičja kuga (APK), ki sicer ne velja za novo bolezen, niti ni nevarna ljudem, vendar vsake toliko v svetu povzroči precejšnjo paniko. Vsa svarila zato z veliko resnostjo jemljejo tudi pri nas, še posebej, ker se je bolezen pred leti že pojavila v sosednjih državah, pred dnevi pa je precejšnjo paniko povzročila tudi v Nemčiji. Pred tem so nekaj primerov že meseca julija potrdili tudi v Srbiji, od koder se je bolezen razširila iz Bolgarije.

Kot je poročala nemška tiskovna agencija dpa, so prašičjo kugo potrdili pri divji svinji v zvezni deželi Brandenburg, ki obkroža Berlin. Bolezen izvira iz afriške celine in se je že razširila v Evropo in Azijo. Kot izpostavlja dpa, ni nevarna za ljudi, je pa skoraj vedno usodna za prašiče, saj proti bolezni ni cepiva ali zdravila. Posledično je Kitajska že prepovedala uvoz nemške svinjine, kar predstavlja velik udarec nemškim proizvajalcem, ki so s prepovedjo izgubili največji izvozni trg zunaj EU.

Bolezen izvira iz afriške celine in se je že razširila v Evropo in Azijo. Sicer ni nevarna za ljudi, je pa skoraj vedno usodna za prašiče, saj proti bolezni ni cepiva ali zdravila. Posledično je Kitajska že prepovedala uvoz nemške svinjine, kar predstavlja velik udarec nemškim proizvajalcem, ki so s prepovedjo izgubili največji izvozni trg zunaj EU.

Meso, ki je bilo namenjeno na Kitajsko, bodo uničili ali vrnili

Prepoved uvoza je že stopila v veljavo, meso, ki bo iz Nemčije poslano na Kitajsko, pa bodo na meji uničili ali vrnili, so sporočili iz kitajske carine. Tisto meso, ki je bilo na Kitajsko poslano pred uveljavitvijo prepovedi, bodo na meji inšpektorji podrobno pregledali.

Na nemškem kmetijskem ministrstvu so pojasnili, da obvestila o prepovedi zaenkrat še niso prejeli. Se pa po poročanju dpa pogovarjajo z več državami zunaj EU o možnostih nadaljnjega trgovanja s svinjino. Kot poroča agencija, si Nemčija prizadeva, da bi bile prepovedi omejene zgolj na regije, kjer so prašičjo kugo potrdili.

Kako je na morebiten izbruh prašičje kuge pripravljena Slovenija?

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v sodelovanju z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) pripravilo osnutek Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, ki bi lahko v primeru izbruha, slovenske rejce pahnila v velike težave in povzročila ogromno škodo za domačo živinorejo. Zakon med drugim predvideva zmanjšanje populacije divjih prašičev s povečanim odstrelom.

Kot pojasnjujejo, se afriška prašičja kuga na daljše razdalje najhitreje širi s pomočjo človeka oziroma zaradi njegovega ravnanja, kot je odmetavanje ostankov hrane, ki vsebuje meso okuženih živali (npr. suhomesnati izdelki v sendvičih), neupoštevanja zaščitnih ukrepov pri delu oziroma stiku z domačimi prašiči (čiščenje in razkuževanje obleke, obutve, opreme, prevoznih sredstev, …), itd.

Pri širjenju bolezni na krajše razdalje je ključen vektor prenosa divji prašič, ker se bolezen prenaša z neposrednim stikom zdravih divjih ali domačih prašičev z okuženimi (mrtvimi ali bolnimi) divjimi ali domačimi prašiči. Kot je za Maribor24.si že pred časom povedal mesar Andrej Ropič iz Pernice, lahko ta bolezen med domačimi prašiči povzroči veliko ekonomsko škodo.

Obvezna prijava vsakega najdenega poginulega ali povoženega divjega prašiča

»Zaradi prisotnosti afriške prašičje kuge (APK) v populacijah domačega oziroma divjega prašiča v številnih državah Evropske unije (Madžarska, Slovaška, Belgija, Romunija, Bolgarija, Poljska, Litva, Latvija in Estonija) in sosednjih tretjih državah (Srbija, Moldavija, Ukrajina, Rusija) v Sloveniji že od leta 2014, ko se je bolezen prvič pojavila na območju EU, izvajamo nekatere ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja APK ter ukrepe za zgodnje odkrivanje bolezni, kot npr. ozaveščanje o bolezni, obvezna prijava vsakega najdenega poginulega ali povoženega divjega prašiča s strani lovcev in obvezna prijava vsakega suma na APK ali sprememb v populaciji divjih prašičev, na podlagi katerih se lahko posumi na prisotnost te bolezni,« so pred časom za Maribor24.si pojasnili na UVHVVR.

Velik pomen tudi v ozaveščanju prebivalstva in pravilnem ravnanju

Poleg pasivnega (prijava najdbe vsakega poginulega ali povoženega divjega prašiča, javljanje suma na APK pri divjih in domačih prašičih) in aktivnega (odvzem vzorcev) spremljanja bolezni pri divjih in domačih prašičih Uprava izvaja tudi ozaveščanje prebivalstva. V ta namen je bil pripravljen informativni material v obliki zgibank, letakov in plakatov.

Zaradi prisotnosti afriške prašičje kuge v populacijah domačega oziroma divjega prašiča v številnih državah Evropske unije in sosednjih tretjih državah v Sloveniji že od leta 2014, ko se je bolezen prvič pojavila na območju EU, izvajajo nekatere ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja APK ter ukrepe za zgodnje odkrivanje bolezni.

Lov navzgor pri divjih prašičih številčno neomejen

Da bi bil vpliv kuge, ko se enkrat pojavi, čim manjši, je treba zmanjšati populacijo divjih prašičev. Samo zmanjšanje sicer ne vpliva na možnost pojava APK pri divjih prašičih na določenem območju, bistveno pa vpliva na hitrost širjenja te bolezni med divjimi prašiči ter na čas in obseg ukrepov, ki so potrebni za njeno izkoreninjenje na določenem območju.

“Ravno iz navedenega razloga je pri divjem prašiču lov navzgor številčno neomejen v vseh loviščih in loviščih s posebnim namenom v Sloveniji, ne glede na spol ali starost divjega prašiča. Številčno je omejen le minimalni odvzem, ki ga morajo dosegati upravljavci lovišč, navzgor pa je odvzem neomejen in zaželen,” so še pojasnili na UVHVVR.

Ministrstvo tako na območjih z veliko številčnostjo divjih prašičev vsako leto, na prejete vloge, izda dovoljenja za odpravo lovne dobe na svinjo (samica navedene vrste v tretjem življenjskem letu in starejše), ki ima edina določeno lovno dobo. Prav tako je na podlagi izdanih dovoljenj običajno dovoljena uporaba umetnih virov svetlobe na prej omenjenih območjih.

“]

Lovci bodo lahko uporabili posebno opremo, poudarek tudi na postavljanju ograj

Po sprejemu Zakona bodo lahko povečan odstrel dosegli tako, da bo v naslednjih letih Zavod za gozdove Slovenije določil osnovo za odvzem divjih prašičev. Za vsakega odstreljenega divjega prašiča nad to osnovo v posameznih loviščih oziroma loviščih s posebnim namenom bo posameznemu upravljavcu lovišča Ministrstvo izplačalo finančno stimulacijo.

“Da bi bili lovci pri izvajanju intenzivnega odstrela divjih prašičev čim bolj uspešni, se z zakonom dovoljuje tudi uporaba posebne opreme pri izvajanju lova, ki s sedaj veljavno zakonodajo ni dovoljena (npr. uporaba strelnih namerilnikov z napravo za elektronsko ojačevanje svetlobe oziroma z infrardečo napravo ali namerilnikov s termičnim (IR) senzorjem, če so izdelani ali predelani tako, da se pritrdijo na orožje ali so njegov sestavni del in umetni viri svetlobe),” še dodajajo na Ministrstvu za kmetijstvo.

Za vsakega odstreljenega divjega prašiča nad določeo osnovo v posameznih loviščih oziroma loviščih s posebnim namenom, bo posameznemu upravljavcu lovišča Ministrstvo izplačalo finančno stimulacijo.

V Zakonu, katerega predlog je objavljen na tej povezavi, bo tudi določeno, da rejci domačih prašičev zmanjšujejo tveganje vnosa virusa APK v reje s postavitvijo ograj, ki preprečujejo stik med divjimi in domačimi prašiči na kmetijskih gospodarstvih.

Ministrstvo in Uprava tudi aktivno sodelujeta s predstavniki veterine in lovstva iz Madžarske in Italije z namenom uskladitve ukrepov in zmanjšanja številčnosti divjih prašičev na obeh straneh meje.