V Sloveniji velikonočne praznike spremljata pokanje z možnarji in streljanje s karbidom. A veste, zakaj v tem prazničnem času pokamo?
Tradicija pokanja naj bi segala v predkrščansko verovanje. Ljudje so bili takrat prepričani, da lahko s pokanjem preženejo zle duhove. Verjeli so namreč, da je moč zlih duhov še posebej izrazita in nevarna ob prelomnih obdobjih leta, kot je prehod iz zime v pomlad. Nekoč so začeli pokati že ob polnoči, zdaj pa se hrup začenja nekoliko pozneje, in sicer ob 6. uri zjutraj.
Pokanje s karbidom pa ima še eno drugi razlago. Tako naj bi simboliziralo Kristusovo vstajenje. Karbid uporabljajo predvsem v Prlekiji, Prekmurju in na Štajerskem.
V času komunizma je bilo pokanje prepovedano
A v času komunizma je bilo pokanje prepovedano. Ker pa je bila tradicija močnejša in ker so se mladi požvižgali, kaj je dovoljeno in kaj ni, so s tradicijo nadaljevali.
Zbrali so se v vasi, postavili “stražarje” in veselo pokali z možnarji ali karbidom. Tako so s pokanjem, po “žegnanju” jedi v cerkvi, pozdravljali ženske, ki so s polnimi košarami hitele proti domu. Takrat je veljajo prepričanje, da bo tista ženska, ki bo prišla najprej domov imela najlepši vrt in največ dobre zelenjave za boljša kosila.
