Mariborska Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma skupaj z ministrstvom za delo in drugimi partnerji letos zaključuje štiriletni evropsko sofinanciran projekt celovite psihosocialne podpore podjetjem za aktivno staranje delovne sile. Tega so v zadnjem letu vsebinsko prilagodili tudi posledicam epidemije.

Kot je povedala direktorica fundacije Dušanka Lužar Šajt, so ambiciozno zastavljene cilje projekta v času epidemije vsebinsko prilagajali, predvsem zato, ker je ta neposredno in izjemno zahtevno posegla v psihosocialno okolje praktično vseh zaposlenih in preskus sposobnosti upravljanja z razmerami, ki so bile že pred izbruhom krize zahtevne.

Podatki različnih raziskav so namreč opozarjali, da delež tistih, ki zaradi obremenitev na delovnih mestih in slabih odnosov s sodelavci pogosto doživljajo stres in imajo hujše težave z njegovim obvladovanjem, narašča in je hkrati vzrok za dolgotrajne bolniške odsotnosti, prezgodnje upokojitve, kronične bolezni, predvsem pa za težje delo mnogih zaposlenih.

Glavni namen projekta je bil razvoj programa celovite podpore podjetjem za obvladovanje in preprečevanje psihosocialnih dejavnikov tveganj. Program bo predstavljal sistematično in strokovno utemeljeno rešitev za delodajalce, ki bo odgovarjala na problem soočanja zlasti starejših zaposlenih s psihosocialnimi dejavniki tveganja.

V projekt je bilo vključenih skoraj 11.000 zaposlenih iz sedmih podjetij vzhodne kohezijske regije, in sicer Elektra Celje, Gorenja Surovine, Komunale Brežice, Nove KBM, Odela, Pošte Slovenije ter Taluma.

Vodja projekta Vanja Hazl je povedala, da so v sklopu programa izvajali izobraževanja, psihološka svetovanja in informiranje zaposlenih o področju duševnega zdravja. Takšen celostni pristop k ohranjanju in krepitvi duševnega zdravja zaposlenih je po njenih besedah vplival na izboljšanje medosebnih odnosov na delovnem mestu ter večjo motiviranost zaposlenih, ki so hkrati več pozornosti namenili skrbi za lastno duševno zdravje.

“Slednje je zelo pomembno, saj je posameznik v prvi vrsti sam odgovoren za svoje zdravje, delodajalec pa mu lahko pri tem le pomaga tako, da mu omogoča delo v spodbudnem, urejenem in podpornem delovnem okolju,” je povedala Hazlova.

Opažajo trend večje odsotnosti od dela zaradi duševnih težav

Nacionalna raziskava za ugotavljanje potreb delodajalcev na področju ohranjanja in krepitve duševnega zdravja zaposlenih je po besedah Monike Ficjan iz Izobraževalno raziskovalnega inštituta v Sloveniji pokazala, da je v zadnjih letih opaziti trend naraščanja težav, število odsotnosti zaradi duševnih in vedenjskih težav pa se povečuje.

V podjetjih po njenih besedah najpogosteje zaznavajo težave s preobremenjenostjo zaradi dela, do česar pogosteje prihaja v velikih podjetjih, kar sovpada tudi s podatki iz drugih evropskih držav. Povišuje se delež tistih, ki tožijo nad težavami pri usklajevanjem dela in zasebnega življenja, kar še posebej velja za ženske, ki so morale ob delu od doma skrbeti še za mlajše otroke.

Bolj spodbuden je podatek, da več kot polovica podjetij, ki so bila vključena v raziskavo, v svoje poslanstvo že vključuje skrb za duševno zdravje zaposlenih, kar je pomemben napredek v primerjavi s podatki nekaj let nazaj.

“Spodbudno je, da kar 90 odstotkov evropskih delodajalcev poroča, da so med epidemijo sprejeli vsaj nekaj ukrepov za izboljšanje. Med te sodijo bolj prilagodljivi urniki dela, več plačanega dopusta, redna komunikacija in dodatna usposabljanja vodij na tem področju,” je še dodala Ficjanova.