Na Štajerskem ljudje opažajo vedno več šakalov. Da, prav ste slišali. Zveri, ki vsaj do leta 1952 v Sloveniji nikoli ni živela (četudi ji zakonodaja priznava status domorodne vrste), velikosti nekje med volkom in lisico. Domorodne zato, ker se k nam širi sama, brez pomoči človeka, iz Panonske nižine in Dalmacije. Obstaja pa legenda, da so jo na območje Baltskih držav prinesli vojaki, ki naj bi jih uporabljali za iskanje min, nekaj šakalov pa naj bi pobegnilo. Sedaj so se te zveri v mnogih delih Evrope, zlasti pa na širšem območju Balkana, močno namnožile, kar je lahko problematično za ohranjanje naravnega habitata drugih živalskih vrst, morda pa tudi neposredno samih vrst. Ne le zaradi plenilskega značaja šakalov, potencialno tudi zaradi širjenja nekaterih bolezni.

Približujejo se Štajerskim naseljem

Opazili naj bi jih v Slovenski Bistrici, v Račah in širši okolici Maribora. “Obstaja velika verjetnost, da se bo šakal v večji številčnosti začel pojavljati tudi v bližnji okolici Maribora,” je za naš osrednji mariborski medijski portal Maribor24.si povedal dr. Boštjan Pokorny, dekan Visoke šole za varstvo okolja iz Velenja. Šakali so v bistvu tesno povezani s človekom, zato jih je vse več v bližini naselij. “So hitro prilagodljiva vrsta, ki je profitirala z aktivnostjo ljudi. Zato zanje kmetijska in pol-urbana krajina predstavljata prednost.”

Ogrožene črede ovac, celo psi?

Kot pišejo na portalu Tednik, bi naj šakal napadel celo psa v vasi Bodkovci, kar so potrdili veterinarji po analizi griza. Pokorny trdi, da takšno obnašanje sicer ni značilno za šakala; pse (zlasti lovske) občasno pokončajo močnejši in večji volkovi, spopadi med psi in šakali pa skoraj niso zabeleženi. »Celo več – šakali in psi se uspešno parijo, kar so pred nedavnim potrdili na Hrvaškem, kjer so z genetskimi metodami večkrat potrdili obstoj križancev med obema vrstama,« pojasnjuje Pokorny. V Ormožu naj bi se spravili tudi na črede ovac, kmetje so po pričanjih namreč tam večkrat slišali njihovo oglašanje. Sicer lovijo predvsem male glodavce, verjetno tudi mladiče srnjadi, a so tipični vsejedi, torej se pogosto prehranjujejo tudi s hrano rastlinskega izvora (zlasti sadeži) in so tudi mrhovinarji.

A kako vedeti, da pokola ovac, o katerem so mediji poročali pred kratkim, ni zagrešil volk, pač pa šakal? “Volkovi in šakali živijo v povsem različnih okoljih. Življenjski prostor volkov je omejen na strnjene gozdove, pri nas v višjih legah, medtem ko šakali živijo predvsem v kmetijski krajini, gozdnih zaplatah, močvirjih in ob vodotokih v nižinah,” komentira Pokorny.

Sledijo smetnjakom za hrano

Kakor je še dejal, v Sloveniji trenutno lov na šakale ni dovoljen, čeprav imajo status divjadi. Prav nasprotno je na Hrvaškem, kjer lovci za odstrel šakala prejmejo celo finančno nagrado s strani države. Ponekod, denimo v Dalmaciji, so šakali tako predrzni, da na nekaj metrov sledijo smetarskim vozilom, obetajoč si ostanke mesa. “V državah, kjer je lov nanje dovoljen, so delali analize želodcev in ugotovili, da v jesenskem času, ko je dostopnih največ vzorcev, jedo predvsem male sesalce in klavniške odpadke; seveda pa je slednjih drugod precej več kot pri nas.«

V Sloveniji nekaj sto šakalov

Koliko šakalov trenutno tava po Sloveniji, seveda ni znano do osebka natančno.

“Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je skupaj z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost v obdobju 2016 – 2018 financiralo ciljni raziskovalni projekt o šakalu, ki so ga izvajali Biotehniška fakulteta, Gozdarski inštitut Slovenije in Visoka šola za varstvo okolja. Raziskovalci so ob izdatni pomoči lovcev začeli s sistematičnem monitoringom šakalov, trenutno vemo več le o medvedu in volku,« je za naš portal povedal Pokorny.

Sicer je nemogoče ugotoviti njihovo številčnost povsem natančno, saj bi za to potrebovali precej drage genetske raziskave. »Smo pa beležili odzivanje teritorialnih skupin na izzivanje oglašanja, takšnih odzivov je bilo v letih 2017 in 2018 zabeleženih natanko 371.« Velikost populacije šakalov v Sloveniji je tako ocenjena na več sto osebkov.

Ali so šakali kot vrsta nevarni?

Šakali so nenevarni ljudem, napadi na človeka še niso zabeleženi. Veliko večji problem lahko predstavljajo križanci med šakali in psi, pa ne zaradi svoje nevarnosti, temveč tako imenovanega »genetskega onesnaženja« populacij šakalov in spremenjenih bioloških ter vedenjskih značilnosti (na primer manjši strah pred ljudmi, večja razmnoževalna sposobnost). Ponekod, kjer so populacijske gostote šakalov zelo velike (Srbija, Bolgarija, Madžarska, Hrvaška) lovci beležijo tudi drastičen upad številčnosti srnjadi in veliko zmanjšanje prirastka damjakov. Ali so za to res krivi šakali ali pa morda kakšni drugi dejavniki, pa zaenkrat ostaja neodgovorjeno vprašanje.