Kot sporoča Metka Krebs iz NIJZ (Nacionalnega inštituta za javno zdravje), se bliža pomlad, s tem pa pa tudi pričetek spomladanskih čistilnih akcij. Prostovoljci se bodo ponovno odpravili v naravo in očistili zasmetene površine. Žal je med zavrženimi odpadki še vedno precej rakotvornega odpadnega azbesta, ki se ga zelo previdno odstranjuje.

Med slednjimi najdemo odsluženo strešno kritino, gradbene odpadke z azbestnimi tesnilnimi masami, smolami, lepili, azbestne opeke, azbestne betone, ostanke azbestno cementnih vodovodnih in kanalizacijskih cevi, kolena, peči (s tesnilnimi in izolacijskimi masami), talne obloge z azbestno izolacijo, plošče vinaz, različne izolacijske materiale, tesnila, paste, kite, fasadne plošče, stropne azbestne obloge, čisti azbest v obliki tkanine ali ometa, zavorne obloge, toplovodne kotle in grelce.

Če naletite azbestne odpadke, jih nikakor ne odstranjujte sami

Na divjih odlagališčih se najpogosteje komunalni odpadki mešajo z azbestnimi, zato je treba najprej odstraniti azbestne, šele potem ostale odpadke. A če na tovrstne odpadke naletite med čistilno akcijo, jih nikakor ne odstranjujte sami, temveč o tem obvestite organizatorja čistilne akcije in odstranjevanje prepustite osebam, ki so za to usposobljene in opremljene. Če kadarkoli, tudi izven čistilnih akcij, v naravi odkrijete odložene nevarne azbestne odpadke ali z njimi nasute poti, kolovoze, o tem obvestite Inšpektorat RS za okolje in prostor.

Azbestna vlakna so izjemno nevarna

Azbestna vlakna so mikroskopsko majhna in lahka, v zraku lebdijo in so neuničljiva. Nevarno je vsako azbestno vlakno. Azbestnih vlaken s prostim očesom ne vidimo, jih ne vohamo in ne čutimo med vdihavanjem. Mnogi, ki so bili daljše obdobje izpostavljeni azbestu, lahko razvijejo poseben tip raka, a šele leta po izpostavljenosti. Pri vdihu vlakna zaidejo globoko v pljuča, kjer lahko ostanejo več let preden povzročijo različne bolezni pljuč. Od izpostavljenosti azbestu do morebitnega pojava bolezni lahko preteče več let (od 10 do 40), znaki bolezni se pokažejo pozno in so neznačilni (kašelj, zadihanost, hripavost …).

Navodila za ravnanje ob najdbi azbesta:

  • zmanjšajte oz. preprečite prašenje; azbestno cementne odpadke omočite (poškropite) z vodo. Nanje ne brizgajte vode z visokim tlakom (curek vode pod pritiskom ni primeren), da ne bi azbestnih vlaknen še bolj razpihali v okolico;
  • z odpadki ravnajte previdno, da se ne drobijo, luščijo in podobnomanjših kosov azbestnih odpadkov in njihovega drobirja nikoli ne pometajte, saj s tem azbestna vlakna prašite v okolje;
  • azbestne odpadke previdno polagajte (NE MEČITE!) v posebne predpisane vreče ali ovijte s folijo (dvoslojno, s trdnostjo, kot so polietilenske vreče, debeline najmanj 0,6 mm). Vreče neprepustno zaprite ali zalepite in označite z napisom “azbestni odpadek”;
  • če odstranjujete azbestno cementne plošče, jih previdno zlagajte na lesene palete, da bo možen mehaniziran odvoz. S ploščami naj rokujeta po dve osebi, saj so težke;
  • embalirane odpadke je treba prevažati previdno, da se med prevozom ne drobijo in ne raztresajo;
  • oddati jih je treba na pooblaščeno odlagališče, ki ima posebna polja za odlaganje azbestnih odpadkov;
  • med delom ne kadite in ne uživajte hrane in pijače;
  • po opravljenem delu je pomembno, da osebno varovalno opremopravilno in previdno slečete oz. snamete tako, da se sprosti čim manj azbestnih vlaken.Masko za zaščito dihal odstranite nazadnje. Za nazoren prikaz pravilne uporabe osebne varovalne opreme priporočamo ogled filma na spletni strani KIMDPŠ