V Hoferju so negativno presenečeni nad izsledki raziskave dvojna kakovost živil in se z njimi nikakor ne strinjajo, saj vsi izdelki med sabo niso primerljivi, so sporočili iz podjetja. Zagotavljajo, da imajo vzpostavljen strog notranji nadzor kakovosti, če niso izpolnjeni vsi zahtevani parametri, pa izdelka ne prodajajo.

Raziskavo trga glede dvojne kakovosti prehranskih izdelkov so opravili na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Inštitutu za nutricionistiko ter Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).

Razlike v šunki in jogurtu

ZPS je v pregledu trga med 32 pari izdelkov, ki jih je zveza pregledala s slovenskih in avstrijskih trgovinskih polic, odkrila 10 parov izdelkov različne kakovosti. Razlike, ki vplivajo na kakovost izdelka, so med drugim odkrili pri Hoferjevi toast šunki ter Hoferjevem sadnem jogurtu Milfina z okusom jagode.

V primerjalni analizi so bili po pojasnilih Hoferja odvzeti in med sabo primerjani večinoma neprimerljivi izdelki. Za primerljive izdelke kupljene v Avstriji in v Sloveniji zagotavljajo, da so popolnoma enaki, imajo enake značilnosti in so med seboj primerljivi.

“Konkretno je to razvidno iz primera mlečne čokolade Riquet in sadnega jogurta z okusom jagode, kjer v primerjalni analizi ZPS med kupljenimi izdelki v Avstriji in Sloveniji ni bilo ugotovljenih razlik,” so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da je kakovost izdelkov istih proizvajalcev popolnoma enaka na obeh trgih.

“Naši izdelki boljši od ostalih”

V Hoferju so še izpostavili, da prodajajo veliko število takih izdelkov, ki na neodvisnih primerjalnih testiranjih, ki jih redno izvajajo neodvisne institucije, prejemajo odličja. “Tako si celo upamo samozavestno trditi, da bi ob primerjavi enakih izdelkov, kupljenih v slovenski maloprodaji, naši izdelki dosegali celo boljšo oceno kakovosti od drugih primerljivih izdelkov,” so zapisali.

Izpostavili so tudi, da si kupcem prizadevajo ponuditi čim več izdelkov slovenske proizvodnje in slovenskih dobaviteljev, njihovo ponudbo pa so v zadnjih letih občutno povečali. Menijo, da bi ugotovitve raziskave na potrošnika lahko delovale zavajajoče in posledično škodovale ugledu podjetja.