Z zadnjo spremembo zakona o trgovini leta 2020 je DZ odločil, da so prodajalne razen izjem ob nedeljah in praznikih zaprte. Med izjemami so prodajalne, velike do 200 kvadratnih metrov, na bencinskih servisih, mejnih prehodih, pristaniščih, namenjenih za javni promet, letališčih, železniških in avtobusnih postajah ter bolnišnicah.
Po tem zakonu muzejske prodajalne in prodajalne v turističnoinformacijskih centrih, ki so lahko odprti ob nedeljah in praznikih, niso smele prodajati izdelkov obiskovalcem. To je veljalo tudi za prodajalne znotraj letališč, ki v pretežni meri presegajo navedeno kvadraturo.
To je popravil zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covid-19, po katerem se lahko obratovalni čas prodajaln na mednarodnih letališčih, turističnoinformacijskih centrih ter muzejih določa ne glede na zakon o trgovini, torej brez omejitev. A ta ureditev bo veljala le do konca letošnjega leta.
Predlog novele zakona pa te izjeme uveljavlja kot trajne. Med izjeme so tako postavljene prodajalne na bencinskih servisih, pristaniščih, namenjenih za javni promet, mednarodnih letališčih, železniških in avtobusnih postajah, bolnišnicah, turističnoinformacijskih centrih, muzejih in mejnih prehodih.
Pravica do prostega delovnega dne
Poslanske skupine so predlogu novele na današnji seji izrazile široko podporo, pri čemer pa so opozorile, da je treba sicer spoštovati pravico delavcev do prostega delovnega dne.
Jožef Horvat (NSi) je denimo pojasnil, da bodo predlog podprli iz “pragmatičnih razlogov”, da pa se ne sme pozabiti, “da opuščanje nedelje kot dela prostega dne v naši družbi prispeva svoj del k okrnitvi družinskega življenja, saj otežuje prosti dan z družinskimi člani” in “da je družina temeljna celica družbe”.
Tudi Bojana Muršič (SD) je navedla, da v njihovi poslanski skupini predlog podpirajo, a podpirajo tudi pravico delavcev do počitka ter usklajevanja poklicnega življenja z družinskim. “Vsaka izjema mora biti izjemno dobro utemeljena,” je sklenila.
STA
