Zaprtje trgovin ob nedeljah in praznikih so predlagali poslanci Levice, na septembrski seji pa so ga podprli tudi poslanci SDS, SD, NSi, SAB ter večji del poslancev LMŠ in DeSUS. Za je glasovalo 72 navzočih na seji, 13 jih je bilo proti.
V Levici so v zakonsko besedilo prenesli poziv Sindikata delavcev trgovine Slovenije v poslanici pred praznikom dela, naj trgovine ob nedeljah in na dela proste dni tudi po koncu epidemije covida-19, ki je praktično ustavila javno življenje, ostanejo zaprte. Sprejem v DZ so poskušali doseči že do poletja, a jim je podpora koalicijskim dopolnilom na zadnji predpočitniški seji te načrte prekrižala.
Katere so izjeme, ki bodo lahko odprte?
Z uveljavitvijo novele od 24. oktobra trgovci ob nedeljah in z zakonom določenih prostih dneh ne bodo več smeli določiti obratovalnega časa prodajaln. Izjeme so prodajalne s prodajno površino do 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, mejnih prehodih, pristaniščih, letališčih, železniških in avtobusnih postajah ter v bolnišnicah.
Prav tako bodo lahko ob nedeljah in dela prostih dneh odprte preostale manjše prodajalne s površino do 200 kvadratnih metrov, če bodo delo v njih opravljali nosilci trgovinske dejavnosti oz. njihovi zastopniki, lahko pa tudi dijaki, študenti in upokojenci.
Nedeljskemu zaprtju trgovin so ostro nasprotovali v Trgovinski zbornici Slovenije, kjer so opozorili, da bi zaprtje prodajaln ob nedeljah pomenilo upad prihodka in zmanjšanje gospodarske aktivnosti, v časih, ko je treba vse napore usmeriti v doseganje gospodarske rasti, pa je potrošnja ključna za doseganje gospodarske rasti.
