Cilj izhodišč za davčne spremembe, ki jih je ministrstvo za finance danes predstavilo koaliciji, je enostaven, pregleden in razumljiv davčni sistem, v katerem se davki plačujejo glede na ekonomsko moč posameznika, je ob robu koalicijskega vrha dejal finančni minister Klemen Boštjančič. Glavne spremembe bodo pri dohodnini in obdavčitvi nepremičnin.

Po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča so koaliciji predstavili izhodišča za spremembe na davčnem področju, ki so jih na ministrstvu pripravljali od lani.

Potrebe družbe in davčni sistem ne gredo več skupaj

Glavna ugotovitev analize je, da “potrebe družbe in davčni sistem ne gredo več skupaj, celo vedno bolj narazen so“, je dejal Boštjančič. Prek sprememb v davčnem sistemu želijo te naraščajoče potrebe družbe nasloviti, je dodal.

Ministra veseli, da je bilo v razpravi koalicije slišati strinjanje, da so zmožnosti države omejene, še posebej ob vračanju fiskalnih pravil na ravni EU po triletnem obdobju njihove zamrznitve.

Ena od ugotovitev analize stanja je po ministrovih besedah tudi ta, da so v zadnjih 20 letih s številnimi popravki uveljavljali parcialne rešitve v sistemu, s čimer je nastalo neke vrste “sračje gnezdo“, ni pa država pogledala sistema kot celote.

Spremembe bi uvedli 2024

Pri izhodiščih na ministrstvu niso želeli iti predaleč s konkretnimi rešitvami, saj želijo široko javno razpravo, tako na ravni stroke kot splošne javnosti. Prav tako je s tem namenom daljša tudi časovnica.

Že pred tem je premier Robert Golob dejal, da naj bi spremembe pri dohodnini uvedli z 2024, spremembe pri obdavčitvi premoženja pa leto dni pozneje.

Glavna izhodišča glede dohodnine so, da se s ciljem večje enostavnosti resno razmišlja o sistemu neto obdavčitve odhodka, torej sistemu davčnih odbitkov namesto davčnih olajšav.

Po ministrovih besedah naj bi naslovili številne davčne olajšave in bonitete, ki so se nabrale v sistemu. Zamišljena je enotna ureditev, v kateri se lahko precej, tudi za več tisoč evrov, poveča neobdavčeni del dohodka, upoštevajo pa se vsi dohodki posameznika, tudi socialni transferji. Od te osnove pa bi se nato računali razni odbitki, je pojasnil Boštjančič.

Pri obdavčitvi premoženja pa gredo razmišljanja v smer progresivne obdavčitve nepremičnin, torej višje obdavčitve za vsako dodatno nepremičnino. Bistvenih sprememb za večino ljudi, ki imajo le nepremičnino, v kateri živijo, tako ni pričakovati. Koalicijska SD je medtem po ministrovih besedah predlagala tudi razmislek o progresivni obdavčitvi preostalih oblik premoženja, a več o tem ni želel govoriti.

“Cilj načrtov ministrstva je enostaven, pregleden in razumljiv davčni sistem,” je sklenil minister. Obenem je eno od vodil po njegovih besedah to, da naj se davki plačujejo glede na ekonomsko moč posameznika.