Potem ko so v začetku julija slovenska gospodinjstva v svoje nabiralnike prejela brezplačno publikacijo z naslovom Stali smo in obstali, ki je izšla v nakladi 800 tisoč izvodov in pod katero je kot avtorica podpisana dr. Andreja Valič Zver, sta Območno združenje VVS občin Kungota, Pesnica in Šentilj ter Policijsko veteransko društvo Sever – Maribor na Urad vlade RS za komuniciranje naslovila Zahtevo za popravek netočnosti in javno opravičilo.

V dopisu, ki smo ga pridobili v naše uredništvo, pišejo, da se namenoma ne želijo ustavljati ob mestoma izrazito enostranski, politično motivirani in izključujoči interpretaciji dogajanja ter izboru uvodničarjev. Sprašujejo se, “kje je predsednik Državnega zbora, če je po le vam znanem ključu dobil priložnost predsednik Državnega sveta in kje je tedanji predsednik predsedstva?”

Kaj je zmotilo avtorje zahteve?

V nadaljevanju dopisa, pod katerega sta podpisana Srečko Cehnar, predsednik Območnega združenja VVS občin Kungota, Pesnica in Šentilj, ter Darko Šorli, predsednik Policijskega veteranskega društva Sever – Maribor, lahko preberemo, da “brošura prinaša izrazit spodrsljaj, čas in način vaše reakcije pa bo pokazal, ali tudi namerno zavajanje.”

Kot pravijo avtorji zahteve, lahko na strani 19 pod oznako 2. julij 1991 med drugim beremo: »TO je zavzela mejni prehod Šentilj«. “Trditev je neresnična in zavajajoča, povsem natančno – zapisala se vam je laz. Mednarodni mejni prehod Šentilj je bil ves čas osamosvojitvene vojne v rokah pripadnikov slovenske milice in TO, na njem je ves čas visela slovenska zastava in ves čas je bil odprt za promet. Sklepamo, da ste kot vir za svojo trditev navedli beograjske medije, ki so v času spopadov kar štirikrat poročali, da so enote JLA zavzele mejni prehod. Žal oziroma na srečo je bila beograjska trditev leta 1991, tako kot je vaša trideset let kasneje – lažna,” je zapisano v zahtevi, naslovljeni na Urad vlade RS za komuniciranje.

Mednarodni mejni prehod Šentilj je bil ves čas osamosvojitvene vojne v rokah pripadnikov slovenske milice in TO, na njem je ves čas visela slovenska zastava in ves čas je bil odprt za promet.

Na strani 17 je, kot lahko preberemo, prav tako napačna navedba pod 27. junij 1991 »Spopadi so bili tudi v Šentilju«. “Tudi to ne drži. 27. junija je bila tankovska četa JLA zaustavljena pred barikado na mostu čez reko Pesnico v Pesnici pri Mariboru za 21 ur. Prebila se je šele naslednji dan. In dokončno obstala za barikado v Štrihovcu naslednjega dne. Prvi večji spopad v Šentilju je bil 30. junija med obkoljevanjem enot JLA, ki so bile razporejene okoli mejnega prehoda Šentilj. Odločilni spopad z enotami JLA pa je bil 2. julija.“

Prvi večji spopad v Šentilju je bil 30. junija med obkoljevanjem enot JLA, ki so bile razporejene okoli mejnega prehoda Šentilj. Odločilni spopad z enotami JLA pa je bil 2. julija.

Na strani 14 je po mnenju avtorjev dopisa zapisana še ena velika neresnica, da je “JLA streljala na neoborožene ljudi v času Pekrskih dogodkov”. “V času Pekrskih dogodkov, točneje 23. maja 1991, jugoslovanska armada NI uporabila strelnega orožja. Več lahko preberete v zborniku Vzhodnoštajerska pokrajina v procesih osamosvajanja.”

Zahtevajo opravičilo miličnikom in pripadnikom Teritorialne obrambe

Nadalje avtorji zahteve citirajo enega izmed zapisov v zborniku: »Publikacija, ki jo bodo prebivalci Slovenije našli v svojih poštnih nabiralnikih, bo imela pomembno vlogo tudi v vzgojno-izobraževalnem sistemu«. Na ta zapis avtorji Zahteve za popravek netočnosti in javno opravičilo odgovarjajo: “Žalosti nas, ker ste očitno netočnost na davkoplačevalske stroške razširili med državljankami in državljani Slovenije. Prav bi bilo, da v zvezi z dogajanjem ob mednarodnem mejnem prehodu Šentilj celovito in objektivno seznanite javnost in se opravičite tako miličnikom kot pripadnikom TO, ki so tam in tedaj poskrbeli, da mejni prehod Šentilj niti za en sam trenutek ni bil pod kontrolo pripadnikov JLA.”

Žalosti nas tudi, ker ste docela spregledali uspeh pripadnikov TO z območja Slovenske Bistrice, ki so prav tako 2. julija 1991 zavzeli vojaško skladišče Ložnica, kjer je bilo več kot 5 tisoč ton minsko eksplozivnih sredstev, ta tovor pa so nato v sedmih dneh razvozili po Pohorju. Oba dogodka sta pomenila preobrat v vojni za Slovenijo.

“Žalosti nas tudi, ker ste docela spregledali uspeh pripadnikov TO z območja Slovenske Bistrice, ki so prav tako 2. julija 1991 zavzeli vojaško skladišče Ložnica, kjer je bilo več kot 5 tisoč ton minsko eksplozivnih sredstev, ta tovor pa so nato v sedmih dneh razvozili po Pohorju. Oba dogodka sta pomenila preobrat v vojni za Slovenijo. To je nesporno dejstvo, tudi, če komu ta trditev ne ustreza,” je še mogoče prebrati v dopisu, ki se zaključi takole: “Motiti se je človeško, lagati je greh ali pa je vsaj nespodobno. Opravičiti se, pa
je stvar človeškega dostojanstva. Ga premorete?”