Glamping resorti v naravi, kampi ob čistih rečicah in leseni apartmaji v objemu visokogorskega zraka: Nekdaj smo te destinacije množično obiskovali Slovenci, pa danes? Ko povprečna slovenska družina načrtuje dopust v Sloveniji, o slednjem razmišlja najbrž zaradi nižjih cen pa tudi svežih temperatur. A ob brskanju po straneh kaj hitro doživi hladen tuš. Slovenske glamping destinacije so morda res hit med tujci, saj ponujajo izkustvo prvinske, neokrnjene narave, a za kakšno ceno? Takšno, ki je precej neprijazna za žepe slovenskih gostov.

Petično bivanje v krošnjah drago kot žafran

Za nočitev v drevesni hiški ene izmed luskznih glamping destinacij pri nas boste odšteli 320 evrov. Za večji glamurozni šotor bi plačali 240, za manjšega pa 200 evrov. Vse lepo in prav – če ste bogat Anglež, sit mestnega življenja in napornega dela. Če ste Slovenec, si morate pač omisliti lasten šotor in si ga namestiti v kak slovenski kamp. Pa smo spet tam – pri cenah. Tudi kampi niso to, kar so nekdaj bili. V enem najbolje obiskanih slovenskih kampov v bližini reke Save je za parcelo z elektriko in vodo potrebno odšteti vsaj 17,50 evrov na osebo na noč. Družina treh za nočitev v lastnem šotoru tako odšteje 52,5 evrov. Teden dni brezskrbnih počitnic tako družino stane 367,5 evrov, kar sicer ni tako velik znesek – velik postane, če vzamemo v obzir, da je stranišče v ločenem objektu in da je treba vsak dan poskrbeti za pijačo in jedačo. Nekega ekstra udobja si zaradi bivanja v šotoru prav tako ne moremo obetati.

Če prištejemo pot in morebitne obiske destinacij, smo gladko vsaj na 600 evrih, kar je primerljivo s tednom dni polpenziona v španski Malagi in to z letalsko karto iz Gradca vred. K sreči obstaja “last minute” ponudba.

Visoka cena, pa ponudba?

Če sedaj upoštevamo celo kakšno bivanje v apartmaju ali na turistični kmetiji, pa se cene v višku sezone za teden dni bivanja gibljejo najmanj 1000 evrov. Potem pa pravijo, da so Hrvati predragi. Upoštevati je treba, da pri slednjih ponudnikih hrana, razen morebitnega zajtrka v luksuznem glampingu, ni všteta v ceno. Prav tako ne kakšna druga ponudba, ki bi je ne bilo potrebno doplačati.

Turistična zbornica Slovenije: cene so še prenizke

In kaj o tovrstnih cenah menijo v Turistično gostinski zbornici Slovenije? Da so cene še prenizke. Vsekakor se strinjamo z njihovo ugotovitvijo, da na prostem trgu ceno seveda določata povpraševanje in ponudba. A enako bi potem lahko rekli za visoke najemne cene stanovanj v Ljubljani, ki si jih Slovenec s povprečno slovensko plačo ne more privoščiti.

“Ceno turistične ponudbe določijo izvajalci dejavnosti, od gostov pa je odvisno ali so jo pripravljeni plačati ali ne. Višanje dodane vrednosti v turizmu je ena izmed pomembnih prioritet slovenskega gospodarstva, zapisana tudi v Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021, prav prihodki na razpoložljivo sobo pa jo najustrezneje preslikavajo,” so povedali za Maribor24.

Luksuznih hotelov je premalo

Kot so še razložili v Turistično gostinski zbornici, slovenski hotelirji v povprečju dosegajo zgolj 32 evrov prihodka na razpoložljivo sobo, kar je na primer 3 do 4-krat manj, kot pri naših severnih in zahodnih sosedih, zato o (pre)visokih cenah ne morejo govoriti. V sosednjih državah, ki veljajo za turistične velesile (Avstrija, Italija, Hrvaška), je v Sloveniji luksuznih hotelov še premalo, menijo na zbornici, zato so si na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo RS zadali cilj, da se v naslednjem obdobju ustvari vsaj deset novih hotelov višje kategorije.

V spodnji tabeli s prenočitvami, ki jih od leta 2014 ustvarijo slovenski gostje, je razvidno, da se število teh nočitev rahlo povečuje, z izjemo leta 2018, ko je bil zabeležen minimalen padec.

Vir: Surs

Fina vinska ponudba in jagode s čokolado

“Turizem v Sloveniji trenutno predstavlja 12 odstotkov BDP, seveda pa se bo ta delež z doseganjem višje dodane vrednosti v prihodnje še zvišal,” so zapisali. Da, govora je torej o višji dodatni vrednosti in ne zgolj višanju cen. Zaenkrat se slovenski petični turizem gradi na podlagi bivanja v neokrnjeni naravi. Turistom nudi izhod iz hitrega načina življenja in betonske norišnice, v kateri sicer bivajo. Tu pa se zgodba tudi konča. Potem je tu še fina vinska ponudba in jagode, prelite s čokolado. Vse zavito v celofan finoče, ki stane malo, zanj pa je potrebno odšteti ogromno.

“Za konec menimo še, da je Štajerska v zadnjih letih postala med turisti prepoznavna in priljubljena destinacija. Člani Turistično gostinske zbornice Slovenije v termalnem delu Slovenije zaradi raznovrstne ponudbe, namenjene različnih ciljnim skupinam gostov, dosegajo odličen obisk gostov tako iz Slovenije kot tudi iz tujine,” pa so v zbornici povedali o turistični ponudbi na Štajerskem.