V nočeh od 20. do 23. avgusta se v društvu Dinaricum, Zavodu za gozdove Slovenije in Biotehniški fakulteti ni spalo, saj se je izvajal popis volkov z izzivanjem tuljenja. Gre za projekt spremljanja varstvenega stanja volkov Slovenije, ki ga sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanje z Dinaricumom in Biotehniško fakulteto ter obsega časovno obdobje med leti 2017 in 2020.

S tuljenjem do števila volkov

Z izzivanjem tuljenja udeleženci nočnega monitoringa volkove spodbudijo k odzivu, kar pripomore k temu, da strokovnjaki ugotovijo številčnost populacije volkov ter lažje načrtujejo nadaljnje aktivnosti, kot so genetsko vzorčenje, zbiranje podatkov o sorodnosti, velikosti tropov, predvsem pa, vse z namenom ohranitve te veličastne živali v naši deželi.

Rešitve polemike so strokovne

Organizatorji so se ob napovedi dogodka dotaknili tudi pereče debate, ki zadeva življenje velikih zveri v Sloveniji: »Zato je bistveno, še posebej v luči aktualne problematike politizacije konflikta med velikimi zvermi in človekom, da se takšen monitoring izvaja. Le tak pristop k pridobivanju podatkov omogoča pristojnim institucijam sprejemati strokovne odločitve, ki omogočajo boljše sobivanje med ljudmi in velikimi zvermi.« Pri tem so poudarili tudi, da so pomemben del monitoringa tudi pripovedi lokalnih prebivalcev, ki raziskovalce usmerijo na določena področja, kjer bi bilo mogoče najti volkove.

Vir: Facebook/Rod svobodnega risa

Nočni gozd, ki osupne

V letošnjem popisu volkov so sodelovali tudi nekateri mariborski biologi, tako študentje kot starejši strokovnjaki, izkušnjo »howlinga« oz. nočne vožnje na mesto, kjer se z oponašanjem tuljenja poskuša izzvati odziv volkov, pa nam je zaupal tudi alumni mariborske Fakultete za naravoslovje in matematiko, Nik Šabeder:

»Nočna vožnja po terenu je za vsakega terenskega biologa vedno posebna izkušnja, še posebej pa za nekoga iz širše javnosti, ki takšna izkustva doživlja prvič. V nočni vožnji po gozdnih poteh med kvadranti lahko iz avta vidimo marsikaj, tako da so gozdne jase z jelenjadjo, srna na poti ter videnja jazbecev, lisic in kun res posebno doživetje. Tisti srečnejši popisovalci lahko na območju Dinaridov včasih vidijo medveda ali celo volka!«

Volčje tuljenje pod zvezdami

In kako poteka čakanje na volčji odziv? »Na odzive čakamo pred avtom, torej iz avta izstopimo, vendar se od njega ne oddaljimo, saj ne želimo povzročati nepotrebnega hrupa v gozdu. Čakanje je napeta stvar, saj seveda vsak popisovalec želi slišati odziv, so pa jasne noči brez svetlobnega onesnaženja ter s polnim pogledom na milijone zvezd in celotno mlečno cesto prav sproščujoč dejavnik med čakanjem,« pove Nik.

Koliko volkov se je odzvalo?

V dnevnem poročilu, ki ga v času monitoringa redno posodabljajo, so na spletni strani projekta Howling, ki obsega monitoring volkov med leti 2017 in 2020, o torkovem večeru zapisali takole:

»Na popisnem območju Pivka so popisovalci dobili dva odziva, enkrat so se jim odzvali tudi mladiči. Na Postojnskem so zabeležili odziv odraslih volkov z mladiči in skupino šakalov. Tudi na območju Kozine so poleg odziva odraslih volkov slišali šakale, ki jih je bilo moč slišali tudi na območju Cerknice. Na območju Ribnice in Kočevja so zabeležili več odzivov odraslih volkov, na Novomeškem območju pa zaenkrat še niso imeli sreče z odzivi.«

Vir: Facebook/Dinaricum

Volkove pa so tudi videli: »Pestro je bilo tudi v loviščih s posebnim namenom, kjer so lovci v LPN Medved opazili sveže volčje sledi, nato pa po tuljenju celo videli volčje mladiče. Tudi v LPN Jelen so zabeležili odziv odraslih volkov z mladiči ter skupino odraslih volkov na drugem kvadrantu.«