Profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani Borut Štrukelj je na današnji novnarski konferenci pojasnil, da je bilo do včeraj v 3. klinični fazi preizkušanja 20 različnih cepiv, od tega je 8 takih cepiv, ki že imajo pogojno dovoljenje, 2 pa imata dovoljenji za popolno uporabo, to sta cepivi na Kitajskem in v Rusiji. Za cepivo Moderna se je začela dodatno testiranje glede uporabe pri mladostnikih.
Dr. Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani: Do včeraj je bilo v 3. klinični fazi preizkušanja 20 različnih cepiv, od tega je 8 takih cepiv, ki že imajo pogojno dovoljenje, 2 pa imata dovoljenji za popolno uporabo, to sta cepivi na Kitajskem in v Rusiji.
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) February 3, 2021
Štiri cepiva so bila zaradi različnih razlogov umaknjena iz nadaljnjega testiranja.
V pričakovanju cepiva AstraZeneca
V nedeljo pričakujemo po besedah Štruklja prve odmerke cepiva AstraZeneca. “Cepivo AstraZeneca ima 70% učinkovitost, oziroma od 60% do 90%, odvisno od starosti, od tega, kje je bila študija narejena in od količine prvega odmerka. Če primerjamo s cepivi proti sezonski gripi je 70% učinkovitost dobra,” je pojasnil Štrukelj.
V Sloveniji smo se odločili za drugačno strategijo. Če posameznik ne more k cepivu, mora cepivo priti k posamezniku, da naredimo pravično in pravilno razdelitev. Vsi nepokretni ali v domovih za ostarele, bodo deležni cepiva, ki ga bodo distribuirali k njim.
Cepivo AstraZeneca je namenjeno vsem, ki so starejši od 18 let. “Nekatere države EU so izbrale strategijo, da bodo s cepivom AstraZeneca cepili mlajše od 65 let. V Sloveniji smo se odločili, da bomo to cepivo uporabili tudi pri starejših, še posebej v primerih, ko bo potrebno cepljenje na domu, saj je to cepivo stabilno,” je pojasnil Štrukelj.
Vsa cepiva so podvržena centraliziranemu postopku registracije. Družba, ki omenjeno cepivo proizvaja, je že pričela s pridobivanjem dovoljenj. Obstaja možnost, da bi se posamezna članica odločila za uvoz kateregakoli cepiva, vendar bi vso odgovornost prevzelo ministrstvo za zdravje.
Cepivu AstraZeneca je podobno tudi cepivo Sputnik V, zato sta se obe družbi odločili za skupen razvoj in skupno klinično testiranje kombinacije cepiv v Ukrajini. Študija se bo zaključila marca. “Pri vprašanju, zakaj ne uvozimo cepiva Sputnik V, če je podobno cepivu AstraZeneca, se moramo zavedati, da so vsa cepiva z novo tehnologijo podvžena centraliziranemu postopku registracije, kar pomeni, da ga lahko za EU območje registrira le evropska agencija za zdravila. Družba, ki proizvaja cepivo Sputnik V je že zaprosila za registracijo in predala dosje agenciji za zdravila EMA. Ker so cepljenje s tem cepivom začeli že v 2. fazi kliničnega testiranja, pa je dvom glede dokumentacije na mestu,” je opozoril Štukelj.
Štrukelj: Družba, ki proizvaja cepivo Sputnik V je že zaprosila za registracijo in predala dosje agenciji za zdravila EMA. Ker so cepljenje s tem cepivom začeli že v 2. fazi kliničnega testiranja, pa je dvom glede dokumentacije na mestu.
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) February 3, 2021
V javnosti je trenutno precej odmevna debata o enakovrednosti PCR in hitrih testov, zato je Štrukelj pojasnil tudi svoje stališče glede omenjenega. “Mogoče je, da je PCR pozitiven in hitri test negativen. V nasprotnem primeru pa je nekaj narobe, morda s testom, načinom jemanja ali kako drugače,” je glede učinkovitosti testov pojasnil Štrukelj.
Boj s covidom je tek na dolge proge
Direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman je obenem tudi dejal, da je PCR test veliko bolj zanesljiv, a so hitri testi namenjeni ugotavljanju trenutne okuženosti večje populacije. “Rešitev je, da se PCR teste validira s PCR testi in se nato rezultate zajame v statistiko,” je pojasnil direktor bolnišnice Golnik.
Rozman je dejal tudi, da je boj s covidom tek na dolge proge. “Ves čas imam občutek, da poslušamo, da moramo narediti nekaj, pa bo potem bolje. Ne gre tako enostavno. Virus je stopil v fazo, kjer igra evolucija določeno vlogo. Ne morem zagovarjati, da se virusu enostavno predamo in ga prebolimo, ker lahko pride do kolapsa zdravstvenega sistema. Del Slovencev je podvržen zapletom pri bolezni, zato si tudi zato tega ne moremo privoščiti,” je pojasnil Rozman.
Še več let se bomo ukvarjali s tem virusom, saj virus covida hitro mutira,” je dejal Rozman. Lahko se namreč zgodi, da tudi tisti, ki se je cepil, ponovno zboli. “Število obolelih in število potovanj se mora zmanjšati, nato pa moramo stopiti v korak z virusom. Poleti ne bo vse dobro. Naša družba bo po enem letu drugačna, ne bo vse po starem, to je na nas državljanih.
“Še več let se bomo ukvarjali s tem virusom, saj virus covida hitro mutira,” je dejal Rozman. Lahko se namreč zgodi, da tudi tisti, ki se je cepil, ponovno zboli. “Število obolelih in število naših potovanj se mora zmanjšati, nato pa moramo stopiti v korak z virusom. Poleti še ne bo vse dobro. Naša družba bo po enem letu drugačna, ne bo vse po starem,” je dejal Rozman.