Ministrstvo za zdravje je za pomiritev družinskih zdravnikov predlagalo aneks k splošnemu dogovoru, s katerim bi mejo za odklanjanje novih bolnikov določili pri 1895 glavarinskih količnikih, kar je sicer meja, ki jo za leto 2019 določa podpisani sporazum o začasni prekinitvi stavke.
A je upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) predlagani aneks zavrnil. Ocenil je namreč, da je to neuresničljiv cilj, za katerega bi potrebovali skoraj 300 dodatnih zdravnikov, ki pa jih trenutno ni. Namesto tega je predlagal, da se pri opredeljevanju tako v preteklih letih upošteva obremenitev državnega povprečja, ki je zdaj 2417 glavarin.
Dogovor o aneksu bodo iskali na arbitraži
Splošni dogovor za letošnje leto je mejo za odklanjanje novih bolnikov namreč postavil pri povprečju posamezne izpostave ZZZS, kar je na bolj obremenjenih območjih še dvignilo prag obremenitve. To je bila kaplja čez rob za družinske zdravnike, ki so nato ponekod napovedali oziroma že podali odpovedi delovnih razmerij.
Minister za zdravje Aleš Šabeder bo zato dogovor o aneksu številka ena s podpisniki splošnega dogovor skušal doseči na arbitraži 6. maja. Pri tem po njegovih besedah ostaja predvsem odprto vprašanje, kako v aneksu eksplicitno zapisati, da nihče od zavarovancev ne bo ostal brez osebnega zdravnika. Na mizi bodo zato imeli tudi predlog, da neopredeljene bolnike prevzamejo tisti zdravniki, ki imajo najnižje glavarinske količnike znotraj ali zdravstvenega doma ali območne enote ZZZS.
Predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktikum Igor Muževič, ki ga zavrnitev aneksa s strani ZZZS glede na dosedanje poteze in retoriko ni presenetila, je za STA dejal, da po zdravstvenih domovih nove bolnike že zdaj sprejemajo najmanj obremenjenih zdravniki. Predlog, o katerem bodo razpravljali na arbitraži, je po njegovi oceni tako bolj piarovska poteza in metanje peska v oči javnosti.
Čas za pomiritev družinskih zdravnikov se izteka
Če aneksa ne bodo uskladili in sprejeli na arbitraži, bo o njem odločala vlada, verjetno že 15. maja, kar pomeni, da so še vedno znotraj odpovednega roka kranjskih zdravnikov. Ti so namreč kot prvi med nezadovoljnimi zdravniki z aprilom podali odpovedi delovnih razmerij, odpovedni rok pa se jim izteče konec meseca.
Do takrat ministrstvu dajejo čas tudi celjski zdravniki, ki so sicer na podlagi obljube Šabedra o sprejemu aneksa zamrznili svoje napovedane odpovedi. Če aneks do 31. maja ne bo potrjen, so zdravniki napovedali, da bodo naslednji delovni dan vložili odpovedi. Pred časom so kolektivne odpovedi z junijem napovedali tudi mariborski in ptujski zdravniki.
Zaradi odpovedi zdravnikov pa bo delo v ambulantah kranjskega zdravstvenega doma precej oteženo že v tem mesecu, saj bo zaradi koriščenja dopustov v posameznih dnevih zaprtih od pet do 18 ambulant. Ker ne bodo mogli organizirati nadomeščanj, bo v Kranju cel dan poleg dveh ekip nujne medicinske pomoči delovala akutna ambulanta.
“Dati odpoved je težka odločitev. To je skrajni možni ukrep po letih ignoriranja,” je stisko zdravnikov opisal Muževič. Ob tem je poudaril, da hočejo bolj trdna zagotovila, da bodo pristojni poskrbeli za normalne delovne pogoje. Kot je dejal, bi moral do kranjskih zdravnikov stopiti premier Marjan Šarec in jim zagotoviti, da aneks številka dva ne bo podrl dogovora, ki ga bodo dosegli s prvim.
Napovedane administrativne razbremenitve, kmalu znane prijave na specializacije
Delovna skupina namreč začenja pripravo aneksa številka dva, s katerim bodo po ministrovih napovedih naslovili ostala odprta vprašanja primarnega zdravstva. Napovedane so tudi čim prejšnje administrativne razbremenitve družinskih zdravnikov.
Prve poteze za ureditev razmere v primarnem zdravstvu so že narejene. ZZZS je za letošnje leto razpisal programe za dodatnih 53 ambulant družinske medicine, prvi rok za prijavo se izteče 6. maja. V torek pa je začela veljati uredba, s katero so zvišali število mest za zdravnike iz držav, ki niso članice EU. Z uredbo so za letos omogočili prihod 55 zdravnikov specialistov družinske medicine.
Objavljen je tudi razpis 62 specializacij iz družinske medicine. Rok za oddajo vlog kandidatov se je iztekel v torek, podatki o končnem številu prijavljenih kandidatov pa bodo znani 10. maja.
Ministra čaka urejanje razmer tudi na drugih področjih
Ureditev primarnega zdravstva pa ni edina naloga, ki čaka ministrstvo v prihodnjih tednih. Če do 18. maja ne bo dalo soglasja k dokumentu o poklicnih kompetencah in aktivnostih v zdravstveni in babiški negi, bodo v sindikatu zdravstvene nege začeli zaostrovati sindikalne aktivnosti, ki lahko privedejo tudi do stavke.
A kot kaže, je dokument korak bližje sprejetju, saj so na ministrstvu konec aprila ocenili, da je dokument, ki ga je pripravila stroka in je bil do pred kratkim za ministrstvo še nesprejemljiv, ustrezno izhodišče. V minulih dneh so dorekli nekatere podrobnosti, med drugim tudi o tem, kako se bodo določila iz dokumenta uporabljala v praksi, je STA sporočila predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman, ki je zadovoljna z zadnjimi usklajevanji. Z delom nadaljujejo 8. maja.
Pred koncem meseca se bo Šabeder sestal še z zdravniškim sindikatom Fides, so za STA potrdili na ministrstvu. V Fidesu so namreč napovedali, da bodo vsi zdravniki z junijem delali dosledno po modri knjigi standardov in normativov. Ministra so na delovnem sestanku v začetku aprila seznanili tudi z njihovo zahtevo po izstopu iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja.
STA