Dr. Juriju Toplaku je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) po razkritju podatkov iz zadeve Kodrič proti Sloveniji, onemogočilo dostop do podatkov, ki bi morali biti javno dostopni. Po desetem marcu podatkov ni dobil več nihče od prosilcev, kot razlog pa je bila navedena epidemija. V manj kot štiriindvajsetih urah po poročanju britanskega časopisa Daily Express o Toplakovi pritožbi, so ti spisi spet dostopni javnosti. “To je velika zmaga za transparentnost sodišč v Evropi in upam, da bodo slovenska sodišča ta primer jemala za dober zgled,” je razplet komentiral Toplak.
Zaradi epidemije dostop do dokumentov zavrnjen
Sodišče je v času epidemije prosilcem dokumente nemoteno pošiljalo običajno v roku dveh dni. Toplak je povpraševanje po dokumentu v zadevi ustavnega sodnika Čeferina, ki je v istem sporu odločal dvakrat, poslal po ustaljenem obrazcu.
Ko po več dneh odgovora ni dobil, je ugotovil, da so za odgovor zadolženi Slovenci, zaposleni na sodišču v Strasbourgu. Po opozorilih in nadaljnjih prošnjah, je dokumente dobil po dvanajstih dneh. Ugotovitve je razkril, dokumentov iz ESČP pa od takrat ni bilo več mogoče pridobiti, uradni razlog za to, pa naj bi bila epidemija.
Ugotovitve je razkril, dokumentov iz ESČP pa od takrat ni bilo več mogoče pridobiti, uradni razlog za to, pa naj bi bila epidemija.
Ta sredi marca ni bila nič bolj zaostrena kot sicer in, ker dostop do dokumenta lahko zavrne le predsednik sodišča, česar ni storil, se je odločil o nepravilnostih obvestiti medije.
Največ interesa je izkazal Daily Express, ki se danes lahko pohvali s sedemindvajsetimi milijoni bralcev. Manj kot 24 ur po objavi članka so vsi prosilci dokumente tudi dobili, uradnega pojasnila o spremembi ravnanja pa.
Ustavno sodišče v Sloveniji dostopa do dokumentov ne daje
Sodišče v Strasbourgu (ESČP) ni organ EU, temveč je najvišje sodišče v Evropi in je organ Sveta Evrope; pokriva vse članice EU ter še 20 držav.
»Evropsko sodišče se šteje za minimalni nivo varstva človekovih pravic. Države in nacionalna sodišča bi morala pravice ljudi spoštovati vsaj toliko. Če Evropsko sodišče omogoča dostop do spisov, je prav, da bi enako omogočalo vsaj slovensko Ustavno sodišče!«
Čeprav bi bilo to pričakovati, Ustavno sodišče Republike Slovenije dostopa do spisov ne omogoča.
Dr. Borut Holcman, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič, dr. Luka Martin Tomažič ter dr. Jurij Toplak so pred tedni pozvali ustavno sodišče, naj zagotovi vsaj nivo transparentnosti, kot ga ima Evropsko sodišče za človekove pravice. Odgovor še čakajo.
Dr. Borut Holcman, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič, dr. Luka Martin Tomažič ter dr. Jurij Toplak so pred tedni pozvali ustavno sodišče, naj zagotovi vsaj nivo transparentnosti, kot ga ima Evropsko sodišče za človekove pravice. Odgovor še čakajo.
Bodo v Sloveniji sledili zgledu Evropskega sodišča?
Slovenska praksa za tisto v ESČP zaostaja. Toplak je pri ustavnem sodišču že lani vložil zahtevek za dokumente. Ko je bil zahtevek zavrnjen, je o njem odločala informacijska pooblaščenka. Kljub presoji, da je ta dokument potrebno izročiti, ga je sodišče vnovič zavrnilo. Zdaj o izročitvi spet odloča informacijska pooblaščenka.
Med tem, ko so na Evropskem sodišču za človekove pravice kot razlog za neizdajanje dokumentov navedli epidemijo, ustavno sodišče kot razlog navaja, da jim tega po slovenskih predpisih tega ni treba.
Med tem, ko so na Evropskem sodišču za človekove pravice kot razlog za neizdajanje dokumentov navedli epidemijo, ustavno sodišče kot razlog navaja, da jim tega po slovenskih predpisih tega ni treba.
Kritika naj vodi v izboljšanje razmer
»Več kot je kritike na račun sodišča, bolj se bodo izboljšali,« je Toplak povzel misel ameriškega sodnika Rogerja Minerja in nadaljeval: »Sodniki so veja oblasti, tako kot ministri in poslanci in medtem, ko ostali dve veji komentiramo in kritiziramo, sodne veje ne. Zato se ne izboljšuje. Če nekoga le hvališ in nikoli ne kritiziraš, se nikoli ne bo izboljšal.«
