Opozicijske LMŠ, SD, Levica, SAB in DeSUS so danes v parlamentarni postopek ponovno vložile konstruktivno nezaupnico s kandidatom za predsednika vlade Karlom Erjavcem. Predlog so podprle z 10 poslanskimi podpisi, vsaka od strank predlagateljic je prispevala dva, so pojasnili v DeSUS. Državni zbor (DZ) bo o nezaupnici verjetno odločal v začetku prihodnjega tedna. Zadnji možen dan je sreda. Za uspeh nezaupnice je na tajnem glasovanju potrebnih najmanj 46 glasov. Če bo vlada Janeza Janše ostala, pa je možna njena rekonstrukcija.
Erjavec vladi očita nespoštovanje ustavnih načel
V izjavi za medije v DZ je predsednik DeSUS med drugim opozoril, da aktualna vlada države ne pelje v smeri temeljnih ustavnih načel, kot so načelo delitve oblasti, svoboda medijev, spoštovanje človekovih pravic in vladavina prava, pa tudi drugih načel, ki Slovenijo opredeljujejo kot ustavno demokracijo. Nasprotno, vlada, zlasti pa njen predsednik Janez Janša, po Erjavčevem mnenju velike napore vlaga v rahljanje temeljnih ustavnih načel, v rahljanje nadzornih institucij ter v vzpostavitev t. i. druge republike, kar “je tudi glavni cilj programa stranke SDS“.
To pa pomeni, da bi šli po poti “avtoritarne demokracije“, v kateri ima največjo vlogo “veliki vodja, s pomočjo stranke, ki mu brezkompromisno sledi“.
To pa pomeni, da bi šli po poti “avtoritarne demokracije“, v kateri ima največjo vlogo “veliki vodja, s pomočjo stranke, ki mu brezkompromisno sledi“.
V boju proti epidemiji vlada po mnenju Erjavca brez pravih rešitev
Izpostavil je tudi, da vlada v boju proti epidemiji novega koronavirusa nima učinkovitih rešitev, pač pa ukrepa v smeri omejevanja človekovih pravic in svoboščin, to pa povzroča hude družbene posledice, je dejal Erjavec. V javnosti je tako veliko nezadovoljstva, razpoloženje med ljudmi je slabo, prevladujeta strah in negotovost, je navedel.
Zato je po njegovih besedah nastopil čas, da poslanke in poslanci odločijo, ali podpirajo politiko, ki jo vodi Janša in ki da pelje v smer avtoritarne demokracije, ali pa si želijo novo, odprto in demokratično politiko, ki upošteva stroko in v družbo ne vnaša strahu in negotovosti.
Zato je po njegovih besedah nastopil čas, da poslanke in poslanci odločijo, ali podpirajo politiko, ki jo vodi Janša in ki da pelje v smer avtoritarne demokracije, ali pa si želijo novo, odprto in demokratično politiko, ki upošteva stroko in v družbo ne vnaša strahu in negotovosti.
Vsaka poslanska skupina prispevala po dva glasova
Podpise pod predlog konstruktivne nezaupnice je prispevalo vseh pet poslanskih skupin, vsaka po dva. Kot je pojasnil Erjavec, sta ga od poslancev DeSUS prispevala vodja poslanske skupine Franc Jurša in poslanec Jurij Lep, na glasovanju za mandatarja pa pričakuje vsaj tri glasove podpore iz poslanske skupine DeSUS. Da bi konstruktivna nezaupnica uspela, bi Erjavec sicer moral zbrati vsaj 46 glasov, ki pa jih predlagatelji sami nimajo. Na vprašanje o morebitnih pogovorih s poslanci SMC v zadnjih dneh je Erjavec kljub temu odgovoril nikalno, prav tako je zatrdil, da ne izvajajo nikakršnih pritiskov. Pričakujejo, da se bodo pač odločili po svoji vesti, je pojasnil.
Soglasja h kandidaturi za mandatarja tokrat ne bo umaknil
Erjavec je še zagotovil, da soglasja h kandidaturi za mandatarja tokrat ne bo umaknil, tudi če zaradi poslovniški določil ne bi mogli zagotoviti glasovanja vseh poslank in poslancev na tajnem glasovanju. Prav se mu zdi, da namreč opravijo razpravo o smeri, v katero državo pelje aktualna vlada.
Glede na poslovniške roke bi o predlogu nezaupnice vladi Janeza Janše poslanci lahko razpravljali in odločali že v petek, najpozneje pa prihodnjo sredo. Najverjetnejši dan naj bi bil sicer ponedeljek. DZ namreč po poslovniku DZ o nezaupnici vladi oz. o kandidatu za novega predsednika vlade odloča najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga.
Opozicijske stranke, združene v Koalicijo ustavnega loka (KUL), so konstruktivno nezaupnico ponovno vložile po manj kot enem mesecu od prve. 15. januarja so jo vložile z 42 poslanskimi podpisi. A do glasovanja ni prišlo, saj je Erjavec z obrazložitvijo, da iz epidemioloških razlogov ne bi mogli vsi podpisani poslanci glasovati v DZ, soglasje h kandidaturi pozneje umaknil.
STA
