Opozarjajo predvsem na visoko rast odhodkov, ki bodo prihodnje leto najvišji doslej. Previsok se jim zdi tudi primanjkljaj. V koalicijskih strankah ju hvalijo kot razvojna in pripravljena v dobrobit celotne Slovenije.
“Z višino planiranih odhodkov tokrat resnično podirate rekorde,” je dejala Suzana Lep Šimenko (SDS). S predlaganimi spremembami proračuna za leto 2023 se bo poraba v primerjavi z zdaj veljavnim proračunom povečala za 3,3 milijarde evrov oz. za 25 odstotkov na 16,7 milijarde evrov. Leta 2024 so načrtovani sicer nekaj nižji odhodki, a so po njenih besedah še vedno izjemno visoki.
Najhuje pa se ji zdi, da državljani tega trošenja ne občutijo. “Ravno nasprotno, njihovo delo nameravate še obdavčiti,” je dejala in spomnila na predlog novele zakona o dohodnini, ki je tik pred potrditvijo v DZ in naj bi med drugim ustavila postopno zviševanje splošne olajšave do leta 2025. “Glede na draginjo bi morali pustiti manj obdavčene plače,” je pozvala poslanka SDS.
Na najvišji obseg izdatkov v zgodovini Slovenije in na visok primanjkljaj je opozoril tudi Jernej Vrtovec (NSi). “Tako visokih izdatkov in takega primanjkljaja v zgodovini nismo imeli še nikoli,” je dejal. Ob tem je opozoril, da bo pokrivanje primanjkljaja z zadolževanjem dražje, kot je bilo doslej, saj so obrestne mere tudi zaradi boja proti inflaciji poskočile.
Moniko Pekošak (Svoboda) sta predloga proračunov pozitivno presenetila in si po njenem mnenju zaslužita pohvalo. “Vladi je kljub zahrbtnim okoliščinam za skrbnike javnih financ uspelo pripraviti razvojna dokumenta,” je dejala in izrazila zadovoljstvo, da vsebujeta nujno potrebne ukrepe za blažitev posledic draginje.
V SD se po besedah njihovega poslanca Soniboja Knežaka zavzemajo predvsem za vlaganja v ljudi ter v vse tisto, kar jim zagotavlja varnost in solidarnost. “Tega je v teh predlogih proračunskih aktov mnogo,” je dejal. Kljub visokim številkam pa si po njegovem mnenju ne moremo privoščiti luksuza in učinkovitosti dela vlade meriti zgolj skozi količino porabljenih ali zbranih milijonov. “Odločilen bo predvsem način, na katerega se bodo odgovorni odzivali na zdaj še neznane izzive in težave ljudi, gospodarstva, javnih sistemov in civilne družbe,” je dejal.
Milan Jakopovič (Levica) je spomnil, da je prejšnja vlada v državni blagajni pustila veliko obveznosti brez ustreznega kritja. Zdajšnja vlada poskuša iz tega potegniti najboljše, predvsem za ljudi, je zagotovil in menil, da je prav, da je v proračunih, predvsem za leto 2023, načrtovanih veliko novih in pomembnih investicij. “Če želimo krizo prebroditi in tudi iz nje iziti v boljši formi, bodo investicije osnovni predpogoj za to, da nam uspe,” je dejal.
Proračuna bosta podprla tudi poslanca narodnosti. Za leto 2023 so sredstva za obe narodni skupnosti že skoraj v celoti zagotovljena, v kratkem naj bi bil podpisan tudi sporazum z vlado glede leta 2024, je povedal poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža.
STA