Potem ko je vrhovno sodišče v odmevni sodbi razveljavilo obsodbo Leona Rupnika, je bilo na potezi tožilstvo. Na ljubljanskem tožilstvu so pri obtožnici vztrajali in sodišču predlagali, da postopek nadaljuje po 428. členu zakona o kazenskem postopku, ki narekuje, da mora sodišče po razveljavitvi sodbe na vrhovnem sodišču opraviti vsa procesna dejanja in pretresti vprašanja, na katera ga je opozorilo vrhovno sodišče. To so na okrožnem sodišču tudi storili in na koncu s sklepom ustavili kazenski postopek zoper Rupnika.
1946 usmrčen pod Golovcem
Po koncu druge svetovne vojne je Rupnik skupaj z domobranci in nemškimi vojaki pobegnil v Avstrijo in se predal Britancem, ti pa so ga v začetku leta 1946 vrnili v Jugoslavijo.
Nato je bil pred vojaškim sodiščem po tedanjem zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo kot vodja slovenskih domobrancev s še nekaterimi sooboženimi po koncu druge svetovne vojne obsojen zaradi izdaje in sodelovanja z okupatorjem po enajstih točkah obtožnice. Zaradi izdaje in sodelovanja z okupatorjem so ga septembra 1946 usmrtili pod Golovcem.
Sodba razveljavljena v začetku leta, zatem pritožba
Vrhovno sodišče je obsodbo razveljavilo v začetku letošnjega leta. Sodba vojaškega sodišča v nekaterih točkah namreč ni bila obrazložena. Zveza združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB Slovenije, Judovska skupnost Slovenije, Mestna občina Ljubljana (Mola) in prizadeti posamezniki so marca vložili tudi ustavno pritožbo zoper sodbo. Tedaj so pojasnili, da pričakujejo, da bo ustavno sodišče razumelo moralno etično zavrženost sodbe vrhovnega sodišča tako glede individualne krivde Rupnika, kot tudi glede simboličnega pomena te sodbe v smislu prizadevanj za spremembo zgodovinskih dejstev.
