Na razpis se lahko prijavijo raziskovalni in inovacijski projekti, ki se v svojih programih ukvarjajo s podnebno krizo, obenem pa si prizadevajo za ohranitev edinstvenih ekosistemov in biotske raznovrstnosti v Evropi. Izbrani projekti bodo s finančno podporo Evropske unije prispevali k okrevanju Evrope zaradi krize, ki jo je povzročil koronavirus, hkrati pa bi okoljevarstveni izzivi lahko postali priložnost za inovacije.

Nov razpis je zadnji in največji znotraj programa Horizon 2020, od preteklih različic programa pa se razlikuje predvsem v manjšem številu bolj usmerjenih in vidnih akcij. Projekti naj bi razmeroma hitro prinesli oprijemljive in vidne rezultate ter pokazali, kako lahko raziskave in inovacije nudijo konkretne rešitve za glavne prednostne naloge Evropskega zelenega dogovora.

Dolgoročni cilj trajnostni prehod

Znotraj razpisa je enajst področij, od teh osem področij, ki odražajo ključne usmeritve dela Evropskega zelenega dogovora. Teme so usmerjene v specifične tehnološke in družbene inovacije, ki bi z velikim vplivom lahko prispevale k trajnostnemu prehodu. Tri področja pa ponujajo dolgoročnejšo perspektivo pri doseganju sprememb, ki jih določa zeleni dogovor.

Tri področja pa ponujajo dolgoročnejšo perspektivo pri doseganju sprememb, ki jih določa zeleni dogovor.

Na razpis se lahko prijavijo:

  • Pilotne aplikacije, predstavitveni projekti in inovativni izdelki
  • Inovacije za boljše upravljanje zelenega in digitalnega prehoda
  • Družbene inovacije

Razpis obenem spodbuja tudi k eksperimentiranju in inovacijam znotraj družbe, ki bi omogočile boljše vključevanje civilne družbe in državljanov.

Prijava na razpis je mogoča vse do 26. januarja 2021, prek portala Funding and Tenders .

Izbrani projekti bodo pričeli z delovanjem jeseni leta 2021, razpisna dokumentacija se nahaja na tej povezavi.

Horizon 2020 je v letih delovanja med 2014 do 2020 od ideje do uresničitve pripeljal nemalo projektov iz tujine, znotraj programa pa je bil v preteklem letu financiran tudi slovenski projekt Cinderella v izvedbi Zavoda za gradbeništvo Slovenije, ki je z novim modelom trajnostnega urbanega gradbeništva uveljavil predelavo gradbenih odpadkov v surovine za nove gradbene proizvode. Projekt je na vzorčnem delovanju s podjetjem Nigrad med prebivalci Dogoš spodbudil širšo razpravo o stanju okolja.