Svetovni dan boja proti aidsu, ki ga obeležujemo danes, poteka pod geslom Naj skupnosti vodijo! in izpostavlja ključen vpliv skupnosti pri oblikovanju odziva na virus HIV in na globalno zdravje. Za zaustavitev svetovne pandemije je še vedno najpomembnejše testiranje na okužbo s HIV in s tem zgodnejše odkrivanje, ki omejuje prenos okužbe.

Za posledicami aidsa je lani umrlo 630.000 ljudi

Po svetu je lani živelo 39 milijonov ljudi, okuženih z virusom HIV, od teh se jih je 29,8 milijona zdravilo z antiretrovirusno terapijo. Za posledicami aidsa je lani umrlo 630.000 ljudi. Na novo se je z virusom HIV okužilo 1,3 milijona oseb, kažejo zadnji podatkih programa Združenih narodov za boj proti HIV in aidsu. Okoli šest milijonov ljudi ni poznalo svojega statusa.

Leta 2022 je bilo po vsem svetu 270.000 novih okužb z virusom HIV med otroki in mladostniki, starimi do 19 let, s čimer se je skupno število otrok in mladih, okuženih z virusom HIV, povzpelo na 2,6 milijona, medtem opozarja Unicef. Lani je bilo na novo okuženih z virusom HIV skoraj 98.000 deklic, starih od 10 do 19 let. Skupno število okužb v tej skupini se je od leta 2010 skoraj prepolovilo. Kljub temu pa so imele deklice lani po navedbah Unicefa še vedno več kot dvakrat večje tveganje za okužbo z virusom HIV v primerjavi z dečki.

Število smrti zaradi aidsa se je od leta 2004 zmanjšalo za skoraj 70 odstotkov

Število smrti zaradi aidsa se je od leta 2004, ko je bilo največje, zmanjšalo za skoraj 70 odstotkov, število novih okužb z virusom HIV pa je najnižje od osemdesetih let prejšnjega stoletja. Toda aids še vedno vsako minuto vzame eno življenje, je pred svetovnim dnevom zapisal generalni sekretar ZN Antonio Guterres.

“Do leta 2030 lahko in moramo odpraviti aids kot grožnjo javnemu zdravju,” je še poudaril. Prepričan je, da pot do konca aidsa vodi skozi skupnosti, ki ljudi povezujejo z zdravljenjem, storitvami in podporo ter se vključujejo v aktivizem, ki si prizadeva, da bi vsi ljudje lahko imeli dostop do zdravljenja.

Slovenija se uvršča med države, ki ohranjajo nizko stopnjo epidemije

Slovenija se sicer uvršča med države, ki ohranjajo nizko stopnjo epidemije. Letos so do 20. novembra po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje zabeležili 36 novih diagnoz okužbe s HIV, kar je ena manj kot v enakem obdobju lani. Do vključno 20. novembra so bili prijavljeni še štirje primeri okužbe s HIV pri osebah, ki so letos nadaljevale zdravljenje v Sloveniji in jim je bila diagnoza okužbe s HIV postavljena že pred letom 2023 v tujini.

Letos so zabeležili 22 poznih diagnoz okužbe s HIV in deset primerov aidsa. Pri vseh desetih bolnikih, ki so jim letos v Sloveniji postavili diagnozo aidsa, so tudi okužbo s HIV prepoznali v istem letu. Letos so v Sloveniji zabeležili tudi dve smrti, ki sta bili posledici aidsa.

Najpomembnejše je testiranje in zdravljenje

Za vse, ki menijo, da so bili izpostavljeni tveganju, je pomembno, da se čim prej testirajo in v primeru pozitivnega izvida tudi takoj zdravijo, v primeru negativnega izvida pa nadaljujejo preventivo, je pred svetovnim dnevom poudaril Janez Tomažič z ljubljanske klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Ob tem je opozoril, da v Sloveniji zaradi slabe informiranosti prebivalstva in predvsem stigme, ki je prisotna tudi med zdravstvenim osebjem, še vedno odkrijejo preveč oseb z napredovano okužbo s HIV.

Svetovni dan boja aidsu, ki ga simbolizira rdeča pentlja, je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila leta 1988. Epidemija aidsa je globalno zahtevala več kot 40 milijonov življenj, več kot 85 milijonom oseb pa so potrdili okužbo z virusom HIV.

STA