V Sloveniji imamo 48 kopalnih voda; od tega 21 na morju, 19 na rekah in 8 na jezerih. Na celinskih vodah so kopalne vode določene na Krki, Kolpi, Soči, Idrijci in Nadiži, na Blejskem in Bohinjskem jezeru ter na Šobčevem bajerju v bližini Lesc. V celotnem Podravju ni niti enega naravnega kopališča.
V sodobnem času je reka Drava na celotnem vodnem toku v Sloveniji v dobrem kemijskem in ekološkem stanju. Zakaj torej na njej naravnih kopališč ni? Poleg slabše kakovosti vode bi kopalce v Dravi sicer lahko ogrožali tudi močan tok, nihanje v pretoku, plavajoči predmeti in neprosojnost vode.
Drava pri Mariboru ni primerna za kopanje
Za diplomsko nalogo Darje Repnik z naslovom Opredelitev profila kopalnih voda na reki Dravi so leta 2010 opravili monitoring voda na treh vzorčnih mestih potencialnih kopališč na reki Dravi: Mariborski otok, Maribor-Sidro in Maribor-Lent. Ugotovili so, da kakovost vode glede na mikrobiološke razmere ni skladna s kriteriji za kopalne vode za razred zadostne kakovosti. Izjema so bili le nekateri vzorci z lokacij Mariborski otok in Maribor-Sidro. Meritve so opravljali tudi v kasnejših letih.
“V preteklosti reka Drava na območju občine Maribor zaradi svoje moči in hitrosti ni bila preveč primerna za kopanje. Številne brzice in vrtinci so ljudi odvračali od kopanja v tej reki. Tako danes v zapisih ni mogoče zaslediti podatkov o kopaliških območij na sami reki Dravi. Posamezniki so se kopali le na delu otoka, ki je nastal v Kamnici in danes nosi ime Mariborski otok,” je spomnila Darja Repnik.
Karta kopalnih voda v Sloveniji (vir: Agencija Republike Slovenije za okolje)
Pri spremljanju kvalitete voda štejeta tudi steklo in plastika
Pristojne inšpekcijske službe letno preverjajo ustrezno urejenost naravnih kopališč, z monitoringom pa spremljajo tudi kakovost kopalnih voda. Pri tem preverjajo mikrobiološko onesnaženje vode, pa tudi morebitne plavajoče odpadke, steklo, plastiko, gumo ali druge odpadke.
Kopalne vode razvrstijo v enega od štirih razredov kakovosti: odlična, dobra, zadostna in slaba. Za slabe kopalne vode je treba z ukrepi zagotoviti zadostno kakovost vode najkasneje v petih letih, v nasprotnem primeru jih je treba s seznama odstraniti.
Na naravnih kopališčih za varnost skrbijo reševalci iz vode
Kopalne vode se delijo na kopalna območja in naravna kopališča. Kopalna območja so odseki na rekah, jezerih in morju, namenjeni kopanju, kjer je bilo vsaj trikrat na kopalno sezno ugotovljenih vsaj 300 kopalcev na dan, voda pa je bila ustrezne kakovosti. V Sloveniji je kopalnih območij 30, naravnih kopališč pa 18.
Na Agenciji Republike Slovenije za okolje so pojasnili, da mora imeti na naravnih kopališčih upravljavec za vodni akvatorij pridobljeno vodno dovoljenje, dolžan pa je tudi poskrbeti za urejenost in varnost kopališča. “Tako skrbi za udobnost in čistočo, za varstvo pred utopitvami z ustrezno opremo in reševalci iz vode, za informiranje javnosti ter za izpolnjevanje številnih dodatnih zahtev, ki jih nalaga Zakon o varstvu pred utopitvami s podzakonskimi akti.”
Naravna kopališča morajo biti ustrezno označena, vodne površine morajo biti ograjene, dostopi v vodo moraji biti urejeni. Urejeni morajo biti tudi sanitarije, prostor za prvo pomoč in prostori za reševalce iz vode. Običajno so na kopališču na voljo tudi gostinska ponudba, razvedrilni programi, animacije in drugo.
Mišja mrzlica grozi tudi na naravnih kopališčih
V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) kopanje v rekah, jezerih in morju priporočajo le tam, kjer se v času kopalne sezone spremlja kakovost kopalne vode.
“Ne kopajmo se po močnem dežju, saj se zaradi padavinskega spiranja površin v zaledju kopalnih voda, vdora padavinskih in odpadnih komunalnih vod lahko poveča mikrobiološka in kemijska onesnaženost vode,” so opozorili na NIJZ.
Nevarnost poškodb in utopitev je možna zaradi povečanega pretoka vode: motnost vode, brzice, plavajoči predmeti v vodi in podobno. Ob nenadnem poslabšanju vremena pojdimo čim prej iz vode.
Med plavanjem ne požirajmo vode, kar velja zlasti za otroke. Po kopanju se čim prej
oprhajmo s pitno vodo.
Zaradi nizkih temperatur vode vstopajmo v vodo postopoma in ne pregreti. Pred skakanjem v vodo se prepričajmo o vidljivosti do dna ter ustreznosti globine. Na bregovih bodimo pozorni na morebitno prisotnost izločkov glodavcev, saj je tudi tam možna okužba z virusom mišje mrzlice.
