Po njegovih besedah so z “izhodnim covidnim zakonom” postavili pravne podlage, da covid-19 “do spomladi postane endemično obolenje”. Vlada ga v DZ pošilja po nujnem postopku. “Ne želimo, da se vzpostavljajo izredne razmere. Želimo se pogovarjati o covidu-19, kot se pogovarjamo o gripi,” je na novinarski konferenci po današnji seji vlade poudaril minister za zdravje Bešič Loredan.
“Zakon daje pravna navodila stroki, da vodi epidemijo, in ministrstvu, da ukrepa. Ni ta zakon tisti, ki določa, kateri ukrepi se bodo izvedli, ampak daje pravno podlago, da lahko stroka opravi svoje delo in ministrstvo to implementira v zdravstvenih zavodih,” je pojasnil.
Kot je pojasnil, predlog zakona združuje nekatere rešitve iz interventne protikoronske zakonodaje od PKP 1 do PKP 10, sprejete v obdobju prejšnje vlade. “Izločili smo vse, kar v tem trenutku ni več potrebno, in izluščili bistvo,” je povedal.
Predlog zakona združuje interventno zakonodajo
Tako so na primer jasno opredelili covidne dodatke, namenjene samo tistim, ki so v neposrednem stiku z okuženimi, ter so po novem v nominalnem znesku in za vse enaki. Predlog zakona opredeljuje tudi nadaljnje podlage za brezplačno testiranje ter uvaja brezplačno cepljenje proti pnevmokoknim okužbam za prebivalce domov za starejše.
Ukinja pa rdeče in sive cone, saj želijo po besedah ministra covidne bolnike zdraviti na kohortnih oddelkih oz. s kohortno izolacijo.
Ena od določb iz PKP, ki je tudi niso vključili v izhodni covidni zakon, je možnost tridnevnega bolniškega staleža brez obiska zdravnika. Kot je pojasnil minister, ta rešitev ni bila nikoli sistemska in so jo umaknili. Ob tem je napovedal, da želijo to s sistemsko spremembo znova vpeljati po vzoru razvitih držav, a da bo treba najti konsenz, v čigavo breme bo šla.
“Trenutno obešati breme bolniške na pleča delodajalca je glede na stanje, ki nas čaka, neprimerno. Tudi učinki tridnevne bolniške, potem ko smo naredili pregled, niso bili tako zelo pozitivni, veliko je bilo zlorab,” je še dodal.
Z namenom krajšanja čakalnih dob v zdravstvu pa s predlogom zakona vpeljujejo tudi možnost nagrajevanja v javnih zdravstvenih zavodih, ki je po besedah ministra povsem primerljivo s tistimi pri zasebnikih. “S tem želimo zadržati kadre in narediti konec rak rani slovenskega zdravstva,” je še dodal minister.
Predlagane rešitve sledijo julija sprejetemu zakonu o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki omogoča plačevanje vseh opravljenih zdravstvenih storitev brez zgornje meje. Danes so, skoraj mesec in pol od začetka veljave zakona, sprejeli tudi podzakonske akte, ki to natančneje urejajo, ter izvajalcem poslali navodila, je povedal.
V izhodnem covidnem zakonu pa so, ko so v zadnjih mesecih “ugotovili, kako sistem diha”, po besedah Bešiča Loredana oblikovali rešitev, zaradi katere javni zdravstveni zavod nimajo več razloga, da ne bi svojih zaposlenih pod enakimi kriteriji tudi nagradili za opravljeno delo, je dejal minister.
Določbe interventnega zakona bodo veljale do konca prihodnjega leta, po potrebi bi posamezne ukrepe lahko podaljšali.
STA
