“V splošnem dogovoru so ob upoštevanju globalnih ekonomskih možnosti opredeljeni skupni obseg programov zdravstvenih storitev, prednostna področja, potrebne zmogljivosti in elementi za vrednotenje storitev,” je razvidno s spletne strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Splošni dogovor predstavlja tudi pravno podlago za sklepanje pogodb z javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki.
Zakon o zdravstvenem zavarovanju še določa, da če zgornja izhodišča niso sprejeta do konca decembra za naslednje leto, odloči o njih najpozneje v enem mesecu arbitraža vseh podpisnikov, zadnjo besedo o spornih vprašanjih pa ima vlada.
Prag obremenitve se je še zvišal
Vsako leto se o skupnem programu zdravstvenih storitev in potrebnih sredstev za plačilo programa na državni ravni pogajajo predstavniki izvajalcev zdravstvenih storitev, združenja zdravstvenih zavodov, ministrstva in ZZZS. Kot je še pojasnjeno na spletni strani ZZZS, je smisel pogajanj v odgovornem določanju “zgornjih mej” javnih sredstev za zdravstvo in odgovorni porabi sredstev, ki so solidarno zbrana na osnovi obveznih prispevkov vseh zavarovancev v Sloveniji.
Splošni dogovor za letošnje leto je mejo za odklanjanje novih bolnikov postavil pri povprečju posamezne izpostave Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kar je na bolj obremenjenih območjih še dvignilo prag obremenitve. To je bila kaplja čez rob za družinske zdravnike, ki so nato ponekod napovedali oziroma že podali odpovedi delovnih razmerij.
Upravni odbor zavrnil sporazum
Ministrstvo za zdravje je zato za pomiritev zdravnikov predlagalo aneks, s katerim bi mejo za odklanjanje novih bolnikov določili pri 1895 glavarinskih količnikih, kar je sicer meja, ki jo za leto 2019 določa podpisani sporazum o začasni prekinitvi stavke, a ga je upravni odbor ZZZS zavrnil. Namesto tega je predlagal, da se pri opredeljevanju upošteva obremenitev državnega povprečja, ki je zdaj 2417 glavarin.
Minister Aleš Šabeder bo zato dogovor o aneksu skušal doseči na arbitraži 6. maja. Pri tem po njegovih besedah ostaja predvsem odprto vprašanje, kako z aneksom vsem zavarovancem zagotoviti osebnega zdravnika. Na mizi bodo zato imeli tudi predlog, da neopredeljene bolnike prevzamejo tisti zdravniki, ki imajo najnižje glavarinske količnike znotraj ali zdravstvenega doma ali območne enote ZZZS, je napovedal po zadnjem srečanju s predstavniki koordinativnega telesa družinske medicine.
Na arbitraži predstavniki v zdravstvu
Če v okviru arbitraže ne bodo dosegli dogovora, bo o aneksu odločala vlada. Po ministrovih napovedih bi se to lahko zgodilo 15. maja, torej še pred iztekom odpovednega roka kranjskih zdravnikov, ki so kot prvi podali kolektivne odpovedi.
Na arbitraži v ponedeljek dopoldan se bodo sestali predstavniki ministrstva za zdravje, ZZZS, zdravniške zbornice, združenja zdravstvenih zavodov, lekarniške zbornice, skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, skupnosti socialnih zavodov in skupnosti organizacij za usposabljanje, so za STA sporočili z ministrstva.
