Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve mora kljub tajnim podatkom javnosti razkriti pogodbe z dobaviteljem Minis d.o.o. za žičnato ograjo na meji.
Upravno sodišče RS je pritrdilo odločitvi Informacijskega pooblaščenca iz oktobra 2016 , da mora Zavod RS za blagovne rezerve iz štirih pogodb, sklenjenih s podjetjem Minis d.o.o. , umakniti stopnjo tajnosti INTERNO in pogodbe posredovati Transparency International Slovenia.
Razkritje je dovoljeno
Pogodbe so sicer res označene s stopnjo tajnosti INTERNO, a je razkritje dovoljeno na podlagi 2. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na izjeme dostop dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa.
Odstop do zahtevanih dokumentov je treba dovoliti
Upravno sodišče je po besedah informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik dejalo: »da je pri tem pomembno, da je prosilec nevladna organizacija, ki se ukvarja s civilnim nadzorom nad porabo javnih sredstev in da jo zanima vidik ekonomičnosti porabe javnih sredstev v luči kultiviranja zaupanja javnosti v javne institucije in politike. Na to se neposredno veže pomen javnega diskurza, za katerega je brez dvoma zaželeno, da v čim večji meri temelji na verodostojnih dejstvih in ne na pavšalnih, površnih oziroma netočnih govoricah. Varnostna ograja z vidika njene narave, vrste ter cene je bila v času odločanja brez dvoma takšna tema, ki prestane test zaznavne pomembnosti za splošno javnost«. Zato je odstop do zahtevanih dokumentov, ne glede na izjemo tajnih podatkov, treba dovoliti.
Informacijski pooblaščenec verjame, da bodo zavezanci stališču Upravnega sodišča RS, ki je potrdilo odločitev Informacijskega pooblaščenca, v bodoče sledili in tako pripomogli k večji preglednosti porabe javnih sredstev.
