Na Maribor24.si, najbolj branem regionalnem spletnem mediju v Sloveniji, tudi v sodelovanju z NET TV, redno spremljamo volilno kampanjo za evropske poslance iz Slovenije. Kandidatom iz severovzhodne Slovenije smo postavili naslednja vprašanja v želji, da bi našim bralcem iz tega dela Slovenije omogočili lažjo izbiro kandidata pred nedeljskimi volitvami ter jih vzpodbudili, da svoj glas prihodnjo nedeljo tudi oddajo.

Zanimalo nas je kaj o volitvah in prihodnosti sodelovanja v parlamentu EU menijo stranke in kandidati, na vprašanja smo prejeli naslednje odgovore:

Katere so ključne evropske politike  v okviru katerih bi lahko SV Slovenija, mesta oz. občine na tem območju, lahko imele koristi oz. pridobivala evropska sredstva?

SD – dr. Aleksander Jevšek: Za razvojno uravnoteženosti je pomembno, da se uporabijo instrumenti vseh politik in počrpajo vsa razpoložljiva sredstva, pa naj si gre za skupno kmetijsko ali kohezijsko politiko. Cilj je 100% počrpanost.

SDS – dr. Milan Zver: SV Slovenija bi lahko koristila predvsem sredstva iz področja regionalne oz. kohezijske politike, sredstva za razvoj podeželja in kmetijstvo, pa sredstva iz področij t.i. mehkih politik, šolstva, športa, pa tudi transporta, energetike, inovacij in zelenih delovnih mest.

NSLS – Franc Kangler: SV Slovenija nujno potrebuje sofinanciranje za okoljske projekte, projekte s področja izobraževanja ter usposabljanja in mladih, s področja podjetništva in industrije ter kmetijstva, področja raziskav in inovacij, razvoja in sodelovanja ter zaposlovanja, socialnih zadev in zdravja. Zelo pomembno je zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja, ki bi vzhodno kohezijsko regijo približal razvoju zahodne. S finančno perspektivo, ki se počasi zaključuje so se razlike le še poglobile. Dejstvo je, da niso bili sofinancirani infrastrukturni projekti, ki jih občine najbolj potrebujejo, saj v ta namen ni bilo razpisov. Razvoj lokalnih skupnosti je zato zastal, posledično pa imamo najnižjo stopnjo porabe evropskih sredstev. Seveda so pomembne tudi ostale evropske politike, trenutno pa je potrebno dati poudarek zgoraj navedenim

Lista Povežimo se – Urša Zgojznik: SV Slovenija že danes sredstva EU črpa iz naslova Evropske kohezijske in regionalne politike ter Programa Razvoja podeželja. Vendar le to ni dovolj. Medtem, ko sredstva kohezijskega sklada namenjamo predvsem v izgradnjo in izboljšanje nujne infrastrukture na nivoju občin moramo od slovenske vlade ter institucij EU zahtevati, da sredstva iz naslova razvoja podeželja v veliko večji meri nameni kmetom samim in ne v večini kmetijsko predelovalni industriji.

Odgovor na vprašanje slabše razvitosti SV regije namreč ne leži zgolj v učinkovitosti črpanja sredstev, temveč predvsem v ciljnem razporejanju le teh. Sredstva namenjena vzpodbujanju zaposlovanja mladih (Evropski Socialni sklad) morajo biti skrbno prerazporejena k tistim delodajalcem, ki so pripravljeni zagotoviti ohranitev delovnega mesta tudi po izteku subvencije.

Pravila za črpanje evropskih sredstev iz naslova tako kohezijske politike, kot kmetijstva in razvoja podeželja – področji, ki predstavljata 3/4 celotnega evropskega proračuna, se spreminjajo. EU bo dvignila obvezni delež, ki bo moral biti namenjen okoljskim ukrepom in ukrepom, ki bodo blažili posledice podnebnih sprememb, na 20 %. Države, regije in občine, ki takih ukrepov in projektov ne bodo imele pripravljenih, bodo sredstva črpala se počasneje, še manj učinkovito. Zato je še pravočasna prilagoditev na čase, ki prihajajo, nujna. In v Sloveniji zaenkrat se nihče ne bije plat zvona, čeprav vsi v političnih nastopih govorijo o okoljski naravnanosti svojih kandidatov.

Levica – prof. dr. Danijel Rebolj: SV Slovenija oz. Vzhodna kohezijska regija se v zadnjem obdobju ni približala, temveč se oddaljuje od zahodne. Torej bo nujno že na nacionalni ravni razrešiti ta gordijski vozel in za vzhodno regijo oblikovati poseben program, česar sta Vlada RS in SVRK doslej otepala. Glede prihodnjega razvoja je nujno okrepiti kohezijsko politiko, saj se tudi na ravni EU razlike med razvitostjo regij še vedno povečujejo. Tematsko pa so pomembna področja krožno zeleno gospodarstvo, pametna mesta in vasi – torej sinergija digitalizacije, trajnostna mobilnost, izobraževanje in raziskovalna dejavnost ter intenziviranje sodelovanja med Univerzo in gospodarstvom.

Domovinska liga – Bernard Brščič: Severovzhodna Slovenija je izrazito ekonomsko prikrajšana in zato upravičena do kohezijskih sredstev, upoštevajoč za slovenske razmere nadpovprečen del kmetijstva tudi sredstva za razvoj podeželja. Ker pa je Maribor tudi univerzitetno mesto, bi lahko računali tudi na sredstva iz programa Horizon 2020. Sinergija digitalizacije, trajnostna mobilnost, izobraževanje in raziskovalna dejavnost ter intenziviranje sodelovanja med Univerzo in gospodarstvom.

SLS – Franc Bogovič: Za vzhodno Slovenijo je še vedno ključnega pomena Kohezijska politika EU. Namen izvajanja Kohezijske politike je namreč zmanjšati neskladje med različnimi regijami in zaostalost najmanj razvitih regij. Kljub večjemu deležu razpoložljivih sredstev za vzhodno kohezijsko regijo v dosedanjih programskih obdobjih se razlika med razvitostjo zahoda in vzhoda države ne zmanjšuje, ampak se povečuje.

Evropska komisija s svojimi predlogi cilja na pet prednostnih področij, ki bodo gonilna sila naložb:

– pametnejša Evropa (inovativno in pametno gospodarsko preoblikovanje)

– bolj zelena, nizkoogljična Evropa (vključno z energetskim prehodom, krožnim gospodarstvom, prilagajanjem podnebnim spremembam in obvladovanjem tveganj)

– bolj povezana Evropa (mobilnost in povezljivost IKT)

– bolj socialna Evropa (evropski steber socialnih pravic in podpora za zdravstveno varstvo)

– Evropa bliže državljanom (trajnostni razvoj mestnih, podeželskih in obalnih območij ter lokalne pobude).

V tem trenutku je bistvenega pomena, da bo znala tudi vzhodna kohezijska regija pripraviti vsebine in projekte, ki bodo odražale dejanske potrebe na terenu in bodo skladne z zgoraj naštetimi prioritetami EU. Kolikor sem seznanjen, se je oblikovala močna iniciativa za pripravo ločenih operativnih programov za obe kohezijski regiji. Bodo pa mestom in občinam na voljo številni evropski programi, tudi neposredno v Bruslju. Prav tako je za občine pomembna tudi Skupna kmetijska politika EU, sredstva za razvoj podeželja, v okviru katerih bo v prihodnje zagotovljena tudi podpora za iniciativo pametne vasi, ki jo vodim v Evropskem parlamentu, in bo omogočila vzpostavljanje projektov in programov za zmanjševanje razvojnih razlik na podeželju.

SAB – mag. Andrej Rajh: Zame je ključno, da se začne razvojni zaostanek regije zmanjševati. Zato pa je nujno braniti obstoj Evropske unije in s tem vseh koristi, ki jih od nje imamo. Odprte meje, prost pretok blaga in storitev, dostop do velikega evropskega trga – vse to pozitivno vpliva na naše gospodarstvo. Poleg tega pa prejemamo še evropska sredstva za razvoj. Skrajni desničarji, kot so Orban, Strache in Salvini hočejo vse to uničiti, zato moramo v Evropski parlament izvoliti poslance, ki bomo vedno delali za Slovenije, ne pa se borili za Orbana in Tajanija, kot so se poslanci SDS, SLS in NSi v tem mandatu. V regiji potrebujemo močno projektno pisarno, ki bo znala identificirati potrebe okolja, v Bruslju pa izkušene poslance iz Slovenije, ki bodo slišani in upoštevani in ki se bodo znali boriti za to, da bo EU še naprej del sveta, kjer živimo najbolje, in da bo Slovenija v Bruslju imela večji vpliv. V naši stranki smo volivcem ponudili najizkušenejše kandidate za EU-parlament, na čelu z dr. Angeliko Mlinar. Prepričan sem, da lahko samo na tak način najboljše uveljavljamo interese Maribora in severovzhodne Slovenije.

SNS – Zmago Jelinčič Plemeniti: Kohezija, ciljni projekti na področju kmetijstva, varovanja okolja in izobraževanje.

NSi – Jožef Horvat: Na prvem mestu, še posebej za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija, je to vsekakor kohezijska politika. Enotni (digitalni) trg skupaj z raziskavami in inovacijami, prav tako pa tudi naravni viri in okolje (kmetijska politika, podnebni ukrepi). Te tri ključne politike v večletnem finančnem okviru 2021 – 2027 predstavljajo skoraj 80 % vseh razpoložljivih finančnih sredstev.

Kateri veliki infrastrukturni projekt bi morala država, tudi z evropskimi sredstvi, graditi v vzhodnem koncu Slovenije?

SD – dr. Aleksander Jevšek: Pri vseh projektih, ki jih izvaja država ali lokalne skupnosti, je potrebno vključiti, kadar je to mogoče, podporo EU sredstev, mehanizmov in politik. Prioritetno pa bi bilo potrebno izgraditi čezmejno hitro železnico, ki bi med drugim povezala vzhodno Slovenijo s celotno državo in sosednjimi prestolnicami. Cilj je krajši potovalni čas in okolju bolj prijazen transport.

SDS – dr. Milan Zver: Čistilne naprave, vodovodna omrežja, mreže domov za ostarele in vrtcev.

NSLS – Franc Kangler: Težko je izbrati en sam projekt, saj je področje infrastrukture eno izmed najbolj perečih oziroma v sklopu tega zaznavamo največ problemov. V skrbi za zdravo in čisto okolje je potrebno izpostaviti sanacijo obstoječih vodovodnih sistemov ter izgradnjo kanalizacijskega omrežja z ustreznimi čistilnimi napravami. Dokončno se mora oblikovati tudi odločitev o prihodnosti mariborskega letališča, ki bolj kot ne sameva. Zelo pomembno je področje odlaganja odpadkov. Potrebno bi bilo zgraditi ustrezno in varno sežigalnico odpadkov, ki pa je za občine prevelik finančni zalogaj, zato je projekt možno izpeljati samo z izdatnim sofinanciranjem s strani EU.

Lista Povežimo se – Urša Zgojznik: Enaka logika, kot velja pri podjetništvu, bi morala veljati tudi pri porabi evropskih sredstev. Tako kot so mala in srednje velika podjetja – in ne slovenska največja podjetja – generator napredka in v veliki meri glavni zaposlovalec mladih, bi tudi investicije iz evropskih sredstev morale vzpodbujati nastanek stotih manjših in srednjih, ne pa velikih infrastrukturnih projektov.

Slovenija bi morala ambiciozno, na območju celotne države pomagati energetsko obnoviti vsako hišo, vsako ustanovo. Pomagati vsaki vasi ustanoviti energetsko zadrugo, povabiti prebivalce k soinvestiranju v solarne elektrarne, manjše vetrnice in mini hidro-elektrarne, ki ne bi spremenile toka cele reke. Zagotoviti prihranke pri porabi energije vsakega gospodinjstva in vzpodbuditi proizvodnjo energije na okolju prijazen način in tako zagotoviti, da lahko postopno prenehamo s proizvodnjo elektrike s kurjenjem premoga.

Levica – prof. dr. Danijel Rebolj: Intenzivirati je potrebno gradnjo železniških povezav (začenši z nadgradnjo železniške proge Maribor – Šentilj in Pragersko – Maribor) v povezavi s trajnostno mobilnostjo (npr. intermodalnost železniškega, avtobusnega in kolesarskega prevoza) in mednarodnimi železniškimi povezavami, kjer so se vožnje v zadnjih dveh desetletjih zmanjšale. Vsekakor pa tudi Severni del tretje razvojne osi, pri čemer je pogoj, da gradnjo podpre tudi Avstrija, saj je to tudi v interesu avstrijske dežele Koroške.

Domovinska liga – Bernard Brščič: Kolesarki most preko reke Mure ob cesti in povezovalno kolesarsko pot Veržej, Dokležovje (okrog 4 km) , ki je sedaj po zelo prometni in nevarni »glavni cesti.« V Veržeju in naprej je urejena kolesarska steza, kakor tudi od Dokležovja vse do Murske Sobote in Lendave.

SLS – Franc Bogovič: Država bo v okviru operativnih programov za prihodnjo finančno perspektivo 2021 – 2027 morala več pozornosti nameniti vzhodni kohezijski regiji, bistveno več kot ji je sedaj. Kolikor mi je znano, se priprave na prihodnje programsko obdobje šele začenjajo, dorečene niti niso prioritetne vsebine, da o posameznih projektih niti ne govorimo. Občine so zato prepuščene same sebi in pripravljajo projekte, ki ne presegajo njihovih meja.
Glede večjih infrastrukturnih projektov, ki zadevajo več občin na vzhodu Slovenije, je vsekakor treba nadaljevati s projektom oskrbe s pitno vodo. Večji projekt, ki presega meje ene ali dveh občin, je gradnja omrežja kolesarskih poti. Vsekakor morajo občine vzhodne kohezijske regije vršiti pritisk na države, da se v okviru priprav na prihodnjo programsko obdobje 2021 – 2027 nazaj med prioritete postavi sofinanciranje infrastrukturnih projektov, ne zgolj t.i. mehkih vsebin, kot je to trenutno.

SAB – mag. Andrej Rajh: Država s kohezijskimi sredstvi že gradi številne infrastrukturne projekte v SV Sloveniji, prav s pomočjo evropskih sredstev smo še uspešneje izšli iz krize. Avtocesta med Ptujem in Draženci predstavlja začetek naše pokrizne blaginje. Možnosti za večjo gospodarsko aktivnost krepimo tudi z izgradnjo železnice med Mariborom in Šentiljem in še več je velikih projektov, ki jih financiramo tudi z evropskim denarjem. Naše življenje je zaradi evropskih sredstev zagotovo boljše, zato je na teh volitvah najpomembnejše izglasovati proevropsko večino, ki se bo borila za ohranitev demokratične in povezane Evropske unije. Treba je na volitve in treba je premagati skrajne desničarje, ki hočejo Unijo uničiti. Zato pozivam vse, da gredo na volitve in izberejo poslance, ki smo se z delom za dobro ljudi že izkazali in se bomo vedno postavili za Slovenijo. Smo enakopravna država članica in ne sme več zgoditi, da bi bil naš prav tako spregledan kot v primeru arbitraže. Treba pa si je prizadevati tudi, da nas primerno upoštevajo pri dodeljevanju evropskih sredstev.

SNS – Zmago Jelinčič Plemeniti: O tem odločajo gospodarski in politični subjekti iz vzhodnega konca Slovenije.

NSi – Jožef Horvat: O tem bi moral odločiti Razvojni svet kohezijske regije Vzhodna Slovenija. Ta ima tudi nalogo, da z vlado izpogaja več sredstev za vzhodno kohezijsko regijo, saj je stopnja razvitosti Zahodne Slovenije skoraj 50% višja od Vzhodne. Skrajni čas pa je tudi, da Slovenija za financiranje velikih infrastrukturnih projektov pridobi sredstva evropskega sklada za infrastrukturne naložbe EFSI.

Kateri trije projekti bi lahko črpali evropski denar in kakšne učinke bi imel v svoji sredini, predvsem na dodatno zaposlovanje?

SD – dr. Aleksander Jevšek: Vsi projekti, financirani iz EU sredstev imajo neposredni ali posredni vpliv na zaposlovanje in razvoj. Smisel kohezijske politike pa je v tem, da si konkretne prioritete postavijo lokalne skupnosti in regije same, zato je pomembno, da na to odgovorijo občinski in mestni sveti, ter županje in župani na ravni dogovora regij. Narobe bi bilo, če bi tri prioritete določala Ljubljana ali Bruselj.

SDS – dr. Milan Zver: Mreže oziroma sistemi za koriščenje termalne vode za proizvajanje električne energije in ogrevanje, mreže domov za ostarele, mreže eko kmetij.

NSLS – Franc Kangler: Izpostavil bi naslednje projekte: izgradnja tehnološkega inovacijskega centra, širitev mariborskega letališča z izgradnjo logističnega centra in gradnja širokopasovnega omrežja. Zadnji projekt je sicer eden izmed ciljev iztekajoče se finančne perspektive, vendar je z izvedbo v zamudi.

Lista Povežimo se – Urša Zgojznik: Izgradnja malih in srednje velikih solarnih elektrarn ob vsakem slovenskem naselju.

Ti projekti bi bili hkrati sofinancirani s strani evropskih kohezijskih sredstev, t.i. Junckerjevega sklada in ob ugodnem posojilu Evropske Investicijske Banke. Zaposlili bi ogromno mladih, tako ob vzpostavitvi, kot kasneje obratovanju sistemov. Ta delovna mesta bi bila trajnostna, dobro plačana in perspektivna.

Vzpostavitev Turističnih regij po vzoru italijanske Toscane in slovenskih Brd z registracijo imena kot so to naredile občine Bovec, Kobarid in Tolmin z ‘Dolina Soče’. Načrtna izgradnja Kolesarskih poti, obnova in razvoj novih Vinskih poti, umeščanje reke Mure in Nature 2000, umestitev in urbanistična ureditev novih, ekološko neobremenjujočih turističnih kapacitet, vključitev proizvajalcev bučnega olja, čebelarjev, kmečkih turizmov v skupno ponudbo take regije.

Tudi ta projekt bi bil hkrati financiran iz različnih skladov, njegove glavne posledice pa bi poleg dodatnega razvoja turizma in s tem povezanih delovnih mest bile izboljšanje okolja in kulturne krajine, dvig kvalitete življenja in zmanjšanje izseljevanja mladih.

Levica – prof . dr. Danijel Rebolj: Pametna mesta in vasi v spregi s ekološkim kmetovanjem in samooskrbo, Trajnostna mobilnost, Socialno podjetništvo.

Domovinska liga – Bernard Brščič: Pridelava, predelava in prodaja industrijske konoplje, paprike, ameriškega slamnika, energetske surovine. Gre za dodatno zaposlovanje in povečanje samooskrbe.

SLS – Franc Bogovič: Kot rečeno, pogrešam širšo vizijo razvoja vzhodne kohezijske regije in skupne programe oz. projekte, ki bi krepili sodelovanje med občinami. Tako sedaj vsaka občina pripravlja svoj nabor projektov, medtem ko skupnih projektov ni.

Z iniciativo Pametne vasi, v zvezi s katero sem v stikih tako s posameznimi občinami kot Univerzo v Mariboru, želim zmotivirati ljudi na terenu, da začnejo razmišljati o skupnih, medobčinskih projektih, ki bodo omogočili ohranitev delovnih mest in s tem poseljenosti na podeželju. Ideje in programi morajo nastajati od spodaj navzgor, znanstveno-izobraževalni sektor pa mora pri tem nuditi vso svojo intelektualno podporo in pripraviti ustrezne študije učinkov posameznih idej. Ni enotnega recepta za pametno vas, vendar EU želi aktivno spodbujati vsa ruralna območja, kjer lahko ljudje stopijo skupaj in razvijajo svoje potenciale ter izkoristijo svoje primerjalne prednosti s pomočjo novih tehnologij, ki bo omogočila izkoriščanje potencialov delitvene ekonomije (prevozi, uporaba strojev, …), širokopasovnih povezav, razvoja turizma, socialnih projektov, e-zdravja, zagonov projektov na področju biogospodarstva in krožne ekonomije.

 SAB – mag. Andrej Rajh: V naslednjem obdobju črpanja sredstev, v novi finančni perspektivi, bo prednost imelo vlaganje v t.i. mehke vsebine. Zato moramo pozornost preusmeriti prav tja. Ključno področje je zame področje digitalizacije, za Maribor in okolico pa je pomemben tudi razvoj na področju energetike. Jaz prihajam iz tega sektorja, sem tudi neodvisni ocenjevalec in poročevalec raziskovalno-razvojnih projektov za potrebe Evropske komisije za programe HORIZON2020 in COST, in sem prepričan, da lahko na podlagi znanja, ki ga imamo v naši regiji s tega področja, naredimo veliko in s tem dosežemo tudi pozitiven čezsektorski vpliv. Pomembno je da se povežejo občine, lokalna podjetja in univerza na način da bodo evropsko primerljivi. Tako bomo na podlagi izkušenj in znanja zagotovili več delovnih mest in višjo stopnjo blaginje.

 SNS – Zmago Jelinčič Plemeniti: Tisti trije ki bodo vložili ustrezno dokumentacijo, jo utemeljili in zagotovili delež finančnih sredstev lastne udeležbe.

NSi – Jožef Horvat: To mora definirati Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike, kjer morajo ključno besedo dobiti vse lokalne skupnosti. Evropski poslanec nima pristojnosti, da bi o tem odločal. Vlogo evropskega poslanca pa vidim v pridobivanju ključnih strateških informacij že v fazi pogajanj o večletnem finančnem okviru. Zato bom enega svojih strokovnih sodelavcev zadolžil izključno za področje pridobivanja evropskih sredstev za občine, podjetja in druge upravičence.

Kako omejiti prekomerno kupovanje slovenske zemlje v strani tujih lastnikov ob meji z Avstrijo in Madžarsko?

SD – dr. Aleksander Jevšek: Diskriminacija na podlagi državljanstva je v EU prepovedana. Seveda pa je ključno, da država podpira ohranjanje naravne, kulturne in krajinske dediščine, ter na ciljnih območjih, preko sklada kmetijskih zemljišč, zagotavlja strateško upravljanje preko neposrednih odkupov in smiselnega zaokrožanja parcel.

SDS – dr. Milan Zver: Situacija, ki jo omenjate je nevarna za prihodnost slovenskega kmetijstva. Slovenija bi morala sprejeti ustrezne ukrepe, da bi zemljišča, ki so na tržišču, kupovali slovenski kmetje, predvsem mladi

NSLS – Franc Kangler: Kmetijska zemljišča imajo v Sloveniji zelo nizko ceno. V Avstriji in na Madžarskem je cena bistveno višja. Tuji državljani tako kupujejo zemljo pri nas tudi več kot polovico ceneje. Naši kmetje jim zato težko konkurirajo. Omejitev je možna s spremembo ustrezne kmetijske politike, ki bo omogočala slovenskemu kmetu ustrezen vir preživetja, tako da ne bo razmišljal o prodaji zemlje, temveč o uporabi le-te.

Lista Povežimo se – Urša Zgojznik: Z investicijami v projekte, kot so opisani zgoraj, ki bodo cene slovenskih zemljišč dvignili na Avstriji primerljivo raven. Znotraj EU z zgolj administrativnimi ukrepi kupovanja zemljišč ostalim državljanom EU ni dovoljeno. Tudi Slovenci imamo pravico kupiti katero koli nepremičnino v EU. Zato moramo takoj pričeti z izvajanjem projektov, ki bodo izboljševali standard ljudi na tem območju, izboljšali urejenost krajine in kvaliteto bivanja in s tem dvignili vrednost zemljišč na bolj ustrezno raven. Šele takrat Slovenci ne bomo več v podrejenem položaju, ko pride do vprašanja nakupa slovenske zemlje.

Levica – prof . dr. Danijel Rebolj: S čim prejšnjo spremembo vrstnega reda prednostnih upravičencev pri nakupu kmetijskih zemljišč, po kateri bi imel državni Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov predkupno pravico in bi lahko ta zemljišča odkupoval v imenu države.

Domovinska liga – Bernard Brščič: Za nakup slovenske zemlje zagotoviti ugodne kredite pod posebnimi pogoji za vse Slovenske državljane in ne samo za posameznike, ki imajo status kmeta ali status zaščitene kmetije.

SLS – Franc Bogovič: Družinska kmetija je in zagotovo bo ostala temelj tako slovenskega kot evropskega kmetijstva, seveda pa morajo ukrepi kmetijsko-zemljiške politike omogočati njihov razvoj. Do neke mere bi morali okrepiti vlogo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki bi moral postati proaktivni ustvarjalec kmetijsko-zemljišče politike in omogočati lažje zaokroževanje družinskih kmetij, ne zgolj najemodajalec. To bi bilo treba upoštevati v okviru aktualnih sprememb kmetijske zakonodaje. Glede zaščite slovenske zemlje v obmejnem pasu pa bi bilo treba predkupne pravice na tem območju urediti tako, da se nakup omogoči bodisi Skladu, ki bi to zemljo oddal naprej slovenskim kmetom, bodisi njim neposredno.

 SAB – mag. Andrej Rajh: Eno ključnih načel EU je, da po vsej EU za vse veljajo enaka pravila, in to velja tudi za kupovanje oziroma prodajo zemljišč. Če nekdo hoče prodati svojo posest, jo lahko proda komurkoli. Osebno vidim tu samo možnost, da država uveljavi predkupno pravico in ta zemljišča nato da v najem morebitnim zainteresiranim kmetom, če presodi, da je to za Slovenijo dobro.

SNS – Zmago Jelinčič Plemeniti: Z ustreznimi zakoni.

NSi – Jožef Horvat: Z noveliranjem zakona o kmetijskih zemljiščih, kar Vlada RS pripravlja na osnovi mojega poslanskega vprašanja z dne 23. 01. 2019. Prioriteto morajo imeti domači kmetje, še posebej mladi.