Pošta Slovenije je včeraj izdala zadnji letošnji sklop znamk, med njimi so tudi štiri redne praznične znamke. Na njih so motivi novoletne voščilnice, ognjemeta, Kristusovega rojstva in treh kraljev. Praznične znamke so izšle v samolepilnih polah in priročnih zvežčkih.
Božična znamka pripoveduje zgodbo Jezusovega rojstva
Božično znamko B letos krasi ilustracija Kristusovega rojstva, delo podjetja Zadruga.traparij. Etnolog Janez Bogataj je ob tem spomnil, da je božič eden od dveh največjih krščanskih praznikov: “Sodobni božič se v Sloveniji razvija na družinski ravni, kjer je lahko del verske zavesti ali zgolj ‘tradicija’. Druga pa je javna raven, kjer lahko govorimo o globalističnem božiču z vsemi nakupovalnimi in drugimi potrošniškimi pojavi.”
Vir: Pošta Slovenije
Še pošiljate novoletne voščilnice?
Novoletno znamko A letos krasi ilustracija pisanja voščilnice, delo oblikovalke Pavle Bonča. Bogataj je opomnil, kako so zdravje, napredek in srečo v novem letu zaželeli nekoč: “Prvotno so ljudje te dobre želje pošiljali na posebnih novoletnih razglednicah, tudi v pismih. Z računalniško tehnologijo in vpetostjo v medmrežje pa se je začelo množično elektronsko sporočanje, ki postaja iz leta v leto bolj neosebno in avtomatizirano.”
Vir: Pošta Slovenije
Novega leta ni brez ognjemeta
Novoletno znamko C letos krasi podoba ognjemeta, ki je delo študentke Zale Perčič. Bogataj je dejal, da so ognjemeti postali globalna vsebina novoletnih praznovanj: “V Sloveniji so ognjemeti povezani predvsem s postopnim uvajanjem silvestrovanj na prostem, kar se je začelo v zadnjih dveh desetletjih 20. stoletja. Tako je bila zagotovljena silvestrska zabava predvsem tistim, ki si niso mogli privoščiti finančno vedno zahtevnejših novoletnih praznovanj.”
Prvo tako silvestrovanje na prostem v Sloveniji je bilo leta 1989 v Mariboru.
Vir: Pošta Slovenije
Prišli bodo trije kralji
Pomembno praznovanje božičnega časa so tudi trije kralji, 6. januarja. Eno od letošnjih prazničnih znamk tako krasi upodobitev treh kraljev z darovi za Kritusta, in sicer na sliki na steklu, kakršne so naši predniki obešali v kot osrednjega bivalnega prostora. Gre za ilustracijo Ville creativa.
Praznik treh kraljev je bil prvotno osrednji in edini krščanski praznik božičnega časa. Šele 300 let po Kristusovem rojstvu je Cerkev uvedla praznik za njegov rojstni dan, torej na 25. december.
Etnolog Bogataj je povedal, da prazniku treh kraljev pravimo tudi tretji božič: “Njegovo najbolj zančilno kulturno dediščino predstavljajo v Sloveniji obhodi novoletnih voščilcev ali trikraljevskih kolednikov, ki imajo korenine v srednjeveškem bogoslužju in šegah šolarjev v 16. in 17. stoletju, danes pa jih ponovno množično oživljajo po mestih in vaseh.”
Vir: Pošta Slovenije
