Na vremenske portalu Neurje.si so pojasnili kaj je vzrok za pogoste nevihte. Za pogostost neviht v zadnjem času je potrebno pogledat širše vremensko stanje nad Evropo. Že nekaj časa se večji del Evrope nahaja v območju enakomernega zračnega tlaka, saj so izrazitejši cikloni ter anticikloni precej daleč stran od nas. Nad severovzhodnim Atlantikom in delom zahodne Evrope potujejo in se obnavljajo šibke višinske doline oz. jedra hladnega zraka, kar povzroča nestabilno ozračje zlasti ob njihovem robu v šibkem grebenu nad srednjo Evropo.
Močnega anticiklona oz. grebena, ki bi ozračje stabiliziral, ni (azorski anticiklon je neizrazit in se zadržuje zahodno od Iberskega polotoka). Zaradi šibkih blokad nad SV delom Atlantika izrazitejša ciklonska območja potujejo proti vzhodu šele daleč na severu Evrope. V naši bližini tako v višinah ni vetrnega stržena, ki bi ciklonska območja premikal nad srednjo Evropo. Trenutno ti višinski zonalni tokovi zraka potekajo nad severno Skandinavijo.
Pulzne in termične nevihte
Ker smo že julija, je sončno sevanje močno, zrak pa se pri tleh precej segreva, kar pa je v kombinaciji z zračno vlago ob labilnem ozračju recept za vsakodnevne nevihte. Vlažen in topel zrak se zadržuje na širšem območju, saj zaradi enakomernega zračnega tlaka ni močnejših vetrov, ki bi premešali zračne mase.
Tako so nevihte termične in večinoma pulznega značaja (eno- in večcelične), saj nastajajo brez močnejših višinskih vetrov Njihovo gibanje ne predvidljivo, brez izrazite smeri, zato se lahko nekaj časa obnavljajo nad istim območjem. Tako niso dolgožive, ne prepotujejo večjih razdalij in nastajajo večinoma nad kopnim, zlasti nad razgibanim površjem (hribovja, gorovja), še zapišejo na portalu Neurje.si.
Hladen zrak spodriva toplejšega
Ko se ob dnevnem pregrevanju zraka nad tlemi sprožijo prve nevihte, so mehanizmi za nastajanje naslednjih lahko nekoliko drugačni, saj se te pojavijo na robovih stekanja hladnega vzdolnika obstoječih neviht. Hladen zrak iz nevihte potuje pri tleh ter spodriva toplejšega, ki se je zato prisiljen dvignit nadenj. Od tu naprej je razvoj neviht enak – ob dvigu se zaradi ohlajanja vodna para kondenzira in zrak preide v območje proste konvekcije, kjer je ob nasičeni adiabati temperatura dvigajočega se zraka ves čas višja od temperature okolice. To povzroča vzgon in nastane vzgornik nevihte, še pojasnjujejo na Neurje.si