Redno mesečno zasedanje državnega zbora se je danes začelo s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Janezu Janši in ministrom. Vprašanja predsedniku vlade so po poročanju STA povezana s plačevanjem davkov, korupcijo, predlogom za izredno usklajevanje pokojnin in epidemiološkimi ukrepi za nadaljnje preprečevanje širjenja covida-19.

Janša je napovedal, da bodo glede covida-10 zagotovo potrebni dodatni ukrepi: “Kako radikalni bodo, je odvisno od tega, koliko se bo ukrepe, ki so sprejeti do sedaj, uveljavljalo. Apeliram pa na ustavno sodišče, naj odloči glede uveljavitve PC (preboleli, cepljeni) v državni upravi.”

Vlada po Janševih besedah vsak dan obravnava razmere, povezane z epidemijo covida-19, in sprejema ukrepe za zajezitev epidemije. Dejal je, da sprejeti ukrepi na nekaterih področjih delujejo. Zlasti se je povečal interes za cepljenje proti covidu-19. V zadnjih desetih dneh so številke podobne, kot smo jih beležili septembra, je dejal Janša.

Naj Slovenija ukrepa kot druge države?

Ustavno sodišče je septembra izvajanje omenjenih določb odloka zadržalo. Gre za vsebino, kakršno po Janševih navedbah sprejemajo drugod po Evropi, čeprav imajo milejše razmere kot Slovenija. Vlada namreč zdaj ne ve, ali naj ukrepa tako kot drugi, ki so uspešnejši v boju z epidemijo covida-19, ali pa se sprijazni s situacijo “kakor bo, pač bo”.

Avstrija je po Janševih besedah že uvedla drastično omejitev za vse, ki niso cepljeni. Treba bi bilo čim prej vedeti, ali lahko gremo po isti poti, je dejal.

“Ustavno sodišče in tudi vrhovno sodišče sta z nekaterimi svojimi odločitvami vladi in stroki populili veliko zob, kar zadeva ukrepanje z instrumenti, ki jih uporabljajo povsod drugod,” je opomnil Janša. “Ker če za nečim, kar je obvezno, ne stoji tudi sankcija, je vseeno, ali je nek ukrep obvezen ali zgolj priporočilo. Tisti, ki se zavedajo situacije, to namreč tudi prostovoljno upoštevajo,” je dejal. V tem je po njegovih besedah razlika med razmerami v Sloveniji in državami, kjer so uspešnejši od nas.

Pred omenjeno odločitvijo ustavnega sodišča smo po njegovih navedbah že beležili trend, ki bi Sloveniji, če bi tako nadaljevala, omogočil, da bi imela danes take razmere, kot je povprečje v Evropski uniji. V bolnišnicah bi bilo torej nekaj sto covidnih bolnikov manj in intenzivni oddelki ne bi pokali po šivih.

 

“V večini evropskih držav opozicija ne nagaja,” je poudaril Janša. V Sloveniji pa je razmerje med opozicijskimi pozivi v podporo vladnim ukrepom in opozicijskimi pozivi proti tem ukrepom 4 proti 96, je po poročanju STA dejal premier.

Slovensko zdravstvo je od začetka epidemije pomembno okrepilo svoje zmogljivosti, ne pa tudi glede kadrov, saj zdravnikov in medicinskih sester ni mogoče v enem letu izšolati, niti jih ni mogoče uvoziti. To so danes omejitve, ki dejansko grozijo, da bomo morali iskati rezerve in pomoč, in te rezerve so deloma že vključili, je povedal Janša.