Golob je ob obisku v nuklearki stroko pozval, naj čim prej pred javnost pride s serijsko rešitvijo tehnologije za nov jedrski blok, tako da bo politika lahko začela iskati nacionalno soglasje za investicijo.

Golob se je ob današnjem obisku v Krškem seznanil z razmerami v nuklearki in potekom njenega remonta, ki naj bi se zaključil v naslednjem tednu in s katerim elektrarna po 40 letih delovanja začenja nov 20-letni cikel obratovanja.

NEK prva jedrska elektrarna v Evropi, ki z remontom zaključuje 10-letni investicijski cikel po jedrski nesreči v Fukušimi

Golob je v izjavi za medije “z velikim nacionalnim ponosom” izpostavil, da je Nek prva jedrska elektrarna v Evropi, ki s tokratnim remontom v takšnem obsegu zaključuje 10-letni investicijski cikel po katastrofalni jedrski nesreči v japonski Fukušimi. Če bi bilo takšnih jedrskih elektrarn, kot je Nek, več, bi “bile energetske razmere na evropski ravni bistveno boljše”, je prepričan premier.

Z vodstvom se je pogovarjal tudi o trenutnih napetih razmerah v energetiki in ugotovili so, da je zdaj priložnost za to, da jedrska opcija dobi svoje mesto v prihodnosti.

Zelo težko se bo Evropa iz sedanje energetske situacije izvlekla brez maksimalne uporabe vseh tehnologij, je prepričan predsednik vlade. Na prvem mestu je prehod na obnovljive vire energije, a jedrska energije ima zdaj priložnost, da se spet uveljavi in ponudi rešitve za celotno Evropo, je povedal.

Kot je pojasnil, je “dal izziv stroki”, da v čim krajšem roku ponudi serijsko rešitev jedrske tehnologije zahodnega izvora, tako da bo politika lahko začela iskati nacionalno soglasje za naložbo v drugi blok nuklearke. Ali bo to lahko pripravila v letu ali dveh, bo pokazal čas, je pristavil, bodo pa družbi Gen energija, ki je lastnica nuklearke, na vladi dali mandat, da pospeši priprave.

Golob se namreč zaveda, da bo za takšno veliko in drago naložbo potreben referendum. Po njegovi oceni obstaja možnost, da bo ta že ob koncu tega mandata, najpozneje pa da bi do njega moralo priti v petih letih. Takrat morajo biti vse tehnološke in ekonomske podrobnosti investicije na mizi, je menil.

V Sloveniji in Evropi si po navedbah predsednika vlade želimo energetskih virov, s katerimi nas nihče ne more izsiljevati, ki jih obvladujemo tehnološko in kjer je vir goriva stabilen. Jedrska energija bo tako zelo pomembna, je dodal.

Ob širitvi uporabe obnovljivih virov in v pričakovanju novega bloka jedrske elektrarne pa bo pomembno vlogo pri delovanju energetskega sistema še naprej imel zemeljski plin. Golob je tako pritrdil pisanju medijev, da naj bi Geoplin prvo pogodbo z alžirsko družbo Sonatrach za dobavo plina podpisal naslednji teden, predvidoma 3. novembra. Alžirski dobavitelj naj bi po njej dobavil 300 milijonov kubičnih metrov plina na leto, kar predstavlja nekaj več kot tretjino letnih potreb Slovenije.

V teku pa so tudi pogajanja za strateško partnerstvo oziroma dolgoročni sporazum z Alžirijo za večje količine dobav plina, s katerimi bi se Slovenija pri oskrbi s plinom preusmerila od Rusije. Po pisanju Dnevnika bi minister za infrastrukturo Bojan Kumer lahko Alžirijo s temi cilji obiskal že sredi novembra.

STA