Med kurilno sezono se poveča število dimniških požarov. Če se požar iz dimnika razširi še na druge dele hiše, so posledice lahko tragične. Dimniški požari poškodujejo dimniško konstrukcijo, uničijo domove in premoženje, poškodujejo in celo terjajo žrtve. Dimnik je sestavni del ogrevalnega sistema. Njegova naloga je ustvarjanje potrebnega vleka za zgorevanje goriv v kurilnih napravah ter odvod dimnih plinov, ki nastanejo kot stranski produkt pri procesu gorenja. V dimniku se nalagajo katranske obloge in saje, ki lahko zagorijo.

Požar v dimovodni napravi se pojavi zaradi vžiga še gorljivih produktov v dimniku

Oskar Neuvirt, višji gasilski častnik, pirotehnik in gasilec v pokoju, ki je tudi član Komisije za preventivo pri Gasilski zvezi Slovenije, pravi, da se požar v dimovodni napravi pojavi zaradi vžiga (ne samovžiga, kot prevladuje laično mnenje) še gorljivih produktov v dimniku. Vzrok je navadno slabo vzdrževanje dimnika, slaba vleka, dotrajanost dimnika ali celo slaba gradnja dimnika. Vse to pripelje do prekomernega nalaganja trdnih dimnih produktov na stene dimnika. Pomembno je pravilno kurjenje v kuriščih in primerno kurivo.

Na podeželju pa je velikokrat vzrok za vžig slabo očiščen dimnik, sežiganje suhih orehovih lupin, luščin stročnic ali suhih koruznih storžev, ki v veliki količini sproščajo visoko temperaturo v dimnik.

“Kontrolirajmo loputo na pečeh, da bo zagotovljeno dovolj kisika za izgorevanje. Pogosto se dogaja, da ljudje zakurijo v kurišču in ker morajo za nekaj časa od hiše, prekomerno naložijo gorivo in pri dobri vleki kaj hitro pride do vžiga v dimniku. Na podeželju pa je velikokrat vzrok za vžig slabo očiščen dimnik, sežiganje suhih orehovih lupin, luščin stročnic ali suhih koruznih storžev, ki v veliki količini sproščajo visoko temperaturo v dimnik. Vsem tem nevarnostim in nevšečnostim se izognete z rednim čiščenjem dimnika. Priporočam vsaj dvakrat letno pri kuriščih na trdo gorivo,” je še dejal Neuvirt in dodal: “Pozor, namerno izžiganje dimnika je lahko zelo nevarno. Nedolgo tega je prišlo na starejši stanovanjski hiši do eksplozije vodnega kotlička, ki je bil vgrajen v dimnik. Posledice so bile strašne, saj je gospodar izgubil življenje.”

Gašenje z vodo je nevarno

Gašenje dimnika z vodo je zelo nevarno, opozarja Neuvirt: “Vedite, da pri zlitju samo 1 litra vode v dimnik nastane 1700 litrov pare. Dimovod ne zdrži tega pritiska in pride do porušitve dimnika. Pri gorenju dimnika lahko nastane tudi 1000 in več stopinj Celzija. Ko čakate na prihod gasilske enote, odstranite vse gorljive materiale od dimnika, obvestite vse stanovalce in jih opozorite na morebitne posledice požara. Gorenje v dimniku namreč navadno poteka delno nepopolno in nevarnost nastanka strupenega ogljikovega monoksida je velika. Ne odpirajte dimniških vratc na podstrešju ali čistilnih vratc v kleti ali pritličju.”

Vedite, da pri zlitju samo 1 litra vode v dimnik nastane 1700 litrov pare. Dimovod ne zdrži tega pritiska in pride do porušitve dimnika. Pri gorenju dimnika lahko nastane tudi 1000 in več stopinj Celzija.

Možno je tudi gašenje dimnika, vendar za to se gasilska enota odloči v izjemnih primerih, kadar zunaj močno piha veter in raznaša iskre na sosednje objekte ali v naravo, kjer bi lahko prišlo do vžiga. Med požarom v dimniku ne kurimo oziroma kurjenje prekinemo. Poskrbimo, da bo po požaru dimnikar pregledal dimovodno napravo v celoti. Možnosti, da je požar pustil posledice na tuljavah ali stenah dimnika, so velike.

Znaki za požar

Oskar Neuvirt pojasnjuje: “Znaki dimniškega požara so: prasketanje v dimniku (bobneč zvok, ki je podoben zvoku tovornega vlaka ali nizko letečega letala), ki postaja vse močnejše, črn dim iz dimnika, leteče iskre ali celo plameni iz dimnika, vroče rozete, slabše izgorevanje, smrad po stanovanju, vroče stene dimnika.”

Znaki dimniškega požara so: prasketanje v dimniku (bobneč zvok, ki je podoben zvoku tovornega vlaka ali nizko letečega letala), ki postaja vse močnejše, črn dim iz dimnika, leteče iskre ali celo plameni iz dimnika, vroče rozete, slabše izgorevanje, smrad po stanovanju, vroče stene dimnika.

Kaj lahko storimo, da do dimniškega požara ne bo prišlo?
• kurilno napravo in dimnik z ustreznimi tehničnimi lastnostmi naj vgradi pooblaščeno podjetje skladno z navodili proizvajalca oz. predpisi;
• pri postavitvi kurilne naprave in dimnika upoštevajte zahtevane odmike od gorljivih snovi;
• tla in stene okoli kurilne naprave morajo biti iz negorljivih materialov;
• kurilna naprava naj bo, glede na vrsto goriva, priključena na ustrezen dimnik;
• če kurite z drvmi, za kurjenje uporabljajte suh les;
• v kurilni napravi nikoli ne zažigajte kartona, dekorativnega papirja, robčkov ali novoletnih jelk – goreči delci se dvignejo v dimnik in lahko vžgejo obloge;
• podstrešje naj bo pospravljeno, v bližini dimnika ne hranite stvari, ki lahko zagorijo;
• skladno s predpisi je treba opraviti prvi pregled male kurilne naprave;
• kurilna naprava in z njo povezane dimni vodi, zračniki, pomožne naprave naj bodo redno pregledani in čiščeni (skladno s predpisi, ki urejajo dimnikarsko službo in so objavljeni na spletni strani dimnikarska dejavnost).

Kako ukrepamo, če pride do dimniškega požara?
• v primeru požara takoj pokličite številko 112 (regijski center za obveščanje) in sporočite potrebne podatke;
• o požaru obvestite vse stanovalce (sosede); vsi stanovalci in živali morajo zapustiti stanovanje, saj je nevarnost za nastanek strupenega ogljikovega monoksida zelo velika;
• če je v prostoru dim, vanj ne vstopajte;
• gasilcem omogočite dostop;
• odstranite vse gorljive predmete iz bližine dimnika;
• ognja v dimniku nikoli ne gasite z vodo, saj je to zelo nevarno. Voda ob razbeljenih stenah dimnika se namreč upari in poveča svojo prostornino. Pri zlitju samo enega litra vode v dimnik nastane 1700 litrov pare. Dimnik ne zdrži tega pritiska in lahko pride do njegove porušitve.
• ne odpirajte dimniških vratc;
• če je prišlo do dimniškega požara, v kurilni napravi ne kurite;
• po požaru nadzirajte temperaturo zunanje stene dimnika vsaj še 2 ali 3 ure;
• po požaru mora dimnikar pregledati dimnik v celoti, saj je velika verjetnost, da je požar pustil posledice na tuljavah ali stenah dimnika.

Pokličite dimnikarja naj dimnik očisti, montirajte detektorje dima in monoksida. Vse to je drobiž v primerjavi s škodo, ki jo lahko naredi požar.

“Pokličite dimnikarja naj dimnik očisti, montirajte detektorje dima in monoksida. Vse to je drobiž v primerjavi s škodo, ki jo lahko naredi požar,” še svetuje Neuvirt.

Resnična primera iz prakse

Oskar Neuvirt dodaja: “Učili so nas, da pri starih kmečkih hišah lahko tako intenzivno zagorijo dimniške obloge, da nastane v dimniku preko 1000 stopinj Celzija. Nekoč smo gasilci GB Maribor posredovali v Dobrenju pri Pesnici.”

Gorelo je na kmetiji ki je imela pravi stari kmečki dimnik iz opeke. Da bi pospešili izgorevanje, smo na podstrešju pri čistilnih vratcih drezali v dimnik z betonskim železom debeline 6 mm. Nekaj časa je delovalo, potem se je železo nekje zataknilo. Pustili smo ga enih 15 minut pri miru. Medtem je gospodinja vsem skuhala kavo. Ko sem poskusil ponovno, sem z lahkoto izvlekel vroče železo iz dimnika. Na koncu je bilo rumeno in mehko ter tik pred tem da se stopi. Ja, od tedaj verjamem, kaj se lahko zgodi pri dimniškem požaru.
Pa še to: Če boste kje prebrali, da je prišlo do samovžiga v dimniku, naj vam povem, da to ne drži. Dimniške obloge vžge človek, ko zakuri v peči.

Neuvirt omenja še en primer iz prakse, ki se je zgodil na območju občine Duplek.

Nekoč smo gasilci posredovali pri požaru v dimniški tuljavi. Prišli smo še pravi čas, saj je bila dimniška rozeta v prvem nadstropju že tako vroča, da se je že kadilo v prostor. Ko smo vse postorili in dobili vrč čaja, pa nisem mogel iz svoje kože in povprašam gospodinjo, ali je bila sama doma, kako je zaznala požar in če je takoj poklicala na 112?
Odgovor je bil presenetljiv. Najprej je zaznala bobnenje v dimniku, dim iz dimnika na strehi. Poklicala je moža v službo. Mož ji pove naj ne bo panična in da gre vprašat dežurnega gasilca v firmi, kjer je delal. Čez kakšno uro jo je mož poklical nazaj in povedal, da je dobil nasvet od gasilca, da je to super za dimnik in da bo sedaj čist in vleka bo odlična. Potem se je gospodinja ojunačila in vseeno še poklicala gasilce. Vse skupaj je trajalo kakšni dve uri. Seveda smo ji zatem pokazali spodnja in zgornja dimniška vratca, rozeto … Sama je lahko potipala vroče stene dimnika, gledala iskre, ki so letele iz dimnika po strehi … Na koncu je dejala : “Naj mi stari danes ne hodi domov!”