Joc Pečečnik, predsednik Kluba slovenskih podjetnikov (SBC), je ob robu podelitve zlatega ključa SBC bivšemu predsedniku Pahorju dejal, da bo leto 2023 katastrofalno leto, ki bo prineslo zelo težke razmere za podjetništvo. Ob tem je izrazil upanje, da bo vlada Roberta Goloba začela razmišljati manj socialistično in se usmerila v pomoč podjetjem.

V odprtem pismu zaželel, da vladi uspe uveljaviti vse spremembe, ki bodo koristne

Na njegove besede se je v intervjuju za Siol odzvala podpredsednica Gibanja Svoboda in predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Dejala je, da upa, da bodo gospod Pečečnik in njemu podobni začeli razmišljati malo manj kapitalistično. Razložila je, da sta podjetništvo in gospodarstvo sicer zelo pomembna, toda da je treba najprej poskrbeti za socialno varnost ljudi, ki se srečujejo z veliko stiskami in težavami tudi na plečih podjetnikov in gospodarstvenikov, ki si ustvarjajo dobiček.

Predsednici državnega zbora je Joc Pečenik odgovoril v javnem pismu in jo prosil za pojasnila. Na začetku pisma je zapisal, da vladi želi, da bi jim uspelo uveljaviti vse spremembe, ki bodo koristne. “Osebno si zares želim, da bi vam to uspelo. Slovenija si ne more privoščiti še ene vlade, ki se bo ravno naučila politične obrti, potem pa bo izginila z obzorja,” je zapisal in dodal, da si v Klubu slovenskih podjetnikov želijo dialoga.

“To pismo vam pišem kot predsednik SBC, ki povezuje lastnike uspešnih slovenskih podjetij, in predvsem kot podjetnik, ki je svoje premoženje ustvaril iz garaže, ob pomoči svoje mame, in ne države. Zamislil sem si produkt, tri desetletja najemal kredite in zaposlil nekaj sto ljudi, ki niso ostali na bremenih države, ampak sem zanje skrbel skoraj 30 let. Ta isti produkt sem izvažal v 135 držav in zveznih držav ter ponesel Slovenijo na prvo mesto v igralniški industriji na področju elektronskih miz. Naredili smo zgodbo, ki je v naši industriji nihče več ne more izbrisati,” je zapisal in dejal, da se vprašal, kakšna bi bila naša država, če bi vsi prispevali toliko, kot je prispeval on, ob tem pa dodal, da je v klubu SBC podjetnikov, kot je on ali boljših vsaj še 400.

“Podjetniki ustvarjamo delovna mesta in prispevamo zajeten del davkov v državno blagajno,” je opozoril Pečečnik in poudaril, da se podjetniki zelo dobro zavedajo, kako pomembni so pogoji dela za njihove zaposlene, odnosi na delovnem mestu in zadovoljstvo zaposlenih.

Tako bi lahko država pomagala podjetnikom in poskrbela za socialno varnost

Predsednico državnega zbora tudi poziva, naj država manj obremeni plače zaposlenih, da bo tako pomembno pomagala tako podjetnikom na eni strani kot poskrbela za socialno varnost na drugi. Ob tem je še zapisal, da imajo podjetniki “veliko idej, kako povečati plače in zvišati prihodke države ne da bi ob tem dodatno obremenjevali gospodarstvo.”

“Na žalost ugotavljam, da so mnogi zaposleni zaradi pavšalnih izjav o podjetnikih prepričani, da so prispevki in dajatve strošek delodajalca. Kar pa ni res, to so plače zaposlenih in njihovi stroški. Država je zakonsko poskrbela, da smo podjetniki zavezani razdeliti in v skladu z zakonom nakazovati prispevke zaposlenih državnim institucijam. Pri višjih plačah za visoko kvalificirane zaposlene ostane na računu zaposlenega le dobra tretjina tistega, kar delodajalec plača zaposlenim,” je opozoril podjetnik.

Spoštovana gospa Urška Klakočar Zupančič, brez najboljših kadrov Slovenija izgublja visoko tehnološko znanje, brez katerega se naša država ne more obdržati v globalni tekmi. Zato me zanima vaše mnenje, zakaj politika in njeni podporniki v družbi ustvarjajo misel, da podjetniki ne plačujemo prispevkov in davkov in zakaj naši zaposleni dobivajo tako malo prejemkov.

Po njegovem mnenju se politika ne ukvarja dovolj s sistematizacijo delovnih nalog in projektov, ob tem pa opozarja na visoko število zaposlitev v javnem sektorju: “V zadnjih desetih letih se je v javnem sektorju ob vsej digitalizaciji dodatno zaposlilo več kot 20.000 ljudi. Se vam zdi to utemeljeno? Vtis je, da država ne ravna gospodarno, da pretirano in nekontrolirano zaposluje in da nima nadzora nad racionalnostjo porabe.”

Sprašuje se, kaj pomeni obtožba, da razmišlja preveč kapitalistično

“V SBC – Klubu slovenskih podjetnikov se zavzemamo za to, da mora biti vsakomur, ki dela in prispeva v državni proračun, omogočeno dostojno življenje. Tistim, ki dela niso sposobni, je potrebno pomagati. Zato podpiramo vse socialne mehanizme, ki to omogočajo. Špekulantom, ki neupravičeno izkoriščajo socialne mehanizme, je treba to preprečiti. Podjetniki (p)odpiramo dialog za preučitev ideje, da država primerno obdavči premoženje in zmanjša obremenitev plač.”

Nato je v javnem pismu predsednico državnega zbora prosil za pomoč pri komunikaciji s podjetniki. “Slovenija se lahko prepira sama s seboj in se notranje uničuje. Dejstvo je, da smo majhna država, stik z najboljšimi svetovnimi gospodarstvi lahko ohranimo le z razvitim, na znanju temelječim gospodarstvom, ki je osnova in predpogoj za socialno državo in družbo blaginje.”

Ob koncu pa ji je naslovil še zadnje ključno vprašanje: “Povedali ste, da razmišljam preveč kapitalistično. Ne razumem, kaj ste želeli s tem povedati. Zato vas kot predsednik SBC, kot garažni podjetnik iz Šmarce in kot državljan Republike Slovenije iskreno prosim za pojasnilo, kje in kako sem postal kapitalist in zakaj mislite, da razmišljam preveč kapitalistično? To vprašanje vam zastavljam tudi v imenu 400 najboljših podjetij, članov SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, ki jih v tem pismu zastopam.”

Predsednica državnega zbora medtem uživa na novoletnem koncertu dunajskih filharmonikov?

Medtem ko jo podjetniki zahtevajo od nje odgovore, pa v državnem zboru objavljajo posnetke predsednice državnega zbora Urška Klakočar Zupančič na novoletnem koncertu dunajskih filharmonikov. Na prestižni dogodek jo je povabil predsednik državnega zbora Avstrije (Nationalrat) Wolfgang Sobotka. Z njim je bila sicer tudi na delovnem kosilu, so še zapisali v državnem zboru.

Slovenski politiki so sicer bili na novoletnih koncertih na Dunaju že v preteklosti. Dogodek na politično najvišji ravni je bil leta 2006, ko je na prireditev takratnega slovenskega premiera Janeza Janšo (SDS) povabil avstrijski kancler Wolfgang Schüssel, na koncertu pa je bila tudi tedanja nemška kanclerka Angela Merkel in podpredsednik Evropske komisije Günter Verheugen.