Dopolnilno zdravstveno zavarovanje se bo s prihodnjim letom preoblikovalo v obvezni zdravstveni prispevek, določa novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je predvidela, da bo prispevek zniževal osnovo za dohodnino. Po predlogu novega interventnega zakona ministrstva za zdravje pa prispevek osnove ne bi zniževal.

Po prvih informacijah bi znesek zmanjševal davčno osnovo, zdaj naj bi bilo drugače

Novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki jo je DZ sprejel poleti, določa, da se bo novi obvezni zdravstveni prispevek štel za obvezni prispevek za socialno varnost in da se bo za ta znesek zmanjšala davčna osnova, so takrat za STA sporočili z ministrstva za finance.

Znesek prispevka v višini 35 evrov bo poleg ostalih obveznih prispevkov za socialno varnost, ki so določeni v odstotku glede na bruto plačo, zmanjševal bruto dohodek. Ob upoštevanju davčnih olajšav, ki prav tako znižujejo bruto dohodek, se izračuna dohodnina, po plačilu dohodnine posamezniku ostane neto plača. Pod črto bo imel zaposleni z bruto plačo 1500 evrov na mesec za osem evrov višji razpoložljivi dohodek, so pojasnili.

Prispevek naj ne bi šel v odbitno postavko

Predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva, ki so ga pripravili na ministrstvu za zdravje in ga je STA pridobila neuradno, pa predvideva, da se obvezni zdravstveni prispevek ne bi štel za odbitno postavko oziroma za davčno priznan odhodek pri določanju davčne osnove za dohodnino.

“Cilj določbe je izenačitev položaja posameznih zavarovancev z vidika vpliva na neto razpoložljivi dohodek posameznega zavarovanca po prenehanju plačevanja premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,” piše v zakonu, na katerega lahko deležniki po podaljšanju roka še danes podajo svoje pripombe in predloge.

“Predlog, da se prispevek vključi v dohodninsko osnovo, pozdravljamo, poudarjamo pa, da je ga je smiselno in potrebno ob tej priložnosti spremeniti v proporcionalni prispevek, ki bo manj obremenil zavarovance z najnižjimi dohodki,” so danes na novinarski konferenci povedali v civilni iniciativi Glas ljudstva.

Problematizirajo avtomatično podaljšanje koncesij

Kot problematično so izpostavili tudi v zakonu predvideno avtomatično podaljšanje obstoječih koncesij, ki se iztečejo do konca leta 2026, za pet let. Pozdravljajo pa predvideno določbo, ki bi prepovedala prodajo podeljenih koncesij.

Med potencialno dobrimi rešitvami predloga interventnega zakona pa so našteli predvideno podaljšanje obdobja bolniškega nadomestila v breme delodajalca, spodbude za specializante družinske medicine, dodatno plačilo za več opredeljenih pacientov in opravljenih storitev ter vključevanje koncesionarjev v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva.