Samo v mesecu juliju letos so se v Sloveniji zgodile štiri tragične delovne nesreče. 7. julija je 25-letni delavec na gradbišču v Ljubljani padel okoli deset metrov v globino. Dan zatem je v Goriških brdih med kopanjem linije za optični kabel umrl 18-letnik, preko katerega je zapeljal prekucnik. 15. julija je v okolici Sodražice umrl 84-letnik, ki je padel pod traktor, vozilo pa ga je povozilo. 26. julija se je na njivi med Steskami in Branikom na Primorskem traktor prevrnil na 30-letnega voznika, ta pa nesreče ni preživel.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu določa, da mora delodajalec inšpekciji dela takoj prijaviti vsako nezgodo pri delu s smrtnim izidom. Prijaviti mora tudi nezgodo pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, kolektivno nezgodo, nevarni pojav in ugotovljeno poklicno bolezen.

Evidenco delovnih nezgod vodijo na Inšpektoratu Republike Slovenije za delo (IRSD). Za lansko leto statističnih podatkov o smrtnih delovnih nesrečah še ni. Za leto 2019 pa so delodajalci prijavili 10.175 delovnih nezgod. Od tega je bilo 16 smrtnih, 511 težjih, 9.585 lažjih in 10 kolektivnih nezgod.

Število smrtnih nezgod pri delu v letih od 1999 do 2019 (vir: Inšpektorat Republike Slovenije za delo)

Najusodnejši je padec z višine

V letu 2019 je bil najpogostejši vzrok smrtne nezgode padec z višin. “Pri tem je šlo za posamične padce z repa žerjava na tla, pri izvajanju del na strehi, pri spuščanju električnega kabla, pri vzpenjanju po lestvi ladje iz višini 16 metrov in pri izvajanju montažnih del iz jeklene platforme z višine 13 metrov,” so razkrili na IRSD. V treh primerih je bil vzrok smrtne poškodbe delavca prometna nezgoda,v dveh pa udar električnega toka.

“Po en primer vzrokov za prijavljene smrtne nezgode delavcev so bili padec osebe na ravnem ter udarec delavca z glavo v robnik, podrtje ivernih plošč na delavca, odlet kamna pri miniranju, zasutje z brežino iz proda, prevrnitev z viličarjem ter udarec delovne opreme,” so povedali na IRSD.

Vzroki smrtnih nezgod pri delu v letih od 2017 do 2019 (vir: Inšpektorat Republike Slovenije za delo)

Največ smrtnih nezgod je v gradbeništvu

Predlani se je največ smrtnih nezgod zgodilo v dejavnosti gradbeništva (5). Sledili sta ji dejavnost proizvodnje kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (3) in dejavnost kopenskega prometa (2).

V letu 2019 ni bila v smrtni nezgodi na delovnem mestu ponesrečena nobena ženska. Zadnjo smrtno žrtev med delavkami so zabeležili leta 2017.

Največ predlani smrtno ponesrečenih delavcev je bilo starih med 50 in 59 let. Tega leta se je smrtno poškodovalo 9 državljanov Republike Slovenije, 6 državljanov Bosne in Hercegovine ter 1 državljan Slovaške.

Smrtne nezgode pri delu po starosti leta 2019 (vir: Inšpektorat Republike Slovenije za delo)

So smrtne nesreče posledica kršitev zakonodaje?

Delovni inšpektorji so leta 2019 opravili 14.118 inšpekcijskih pregledov. Ugotovili so 25.222 različnih kršitev, od tega kar 14.255 s področja varnosti in zdravja pri delu. Na IRSD so povedali, da že nekaj let izstopajo kršitve, ki se nanašajo na postopke ocenjevanja tveganj, na zagotavljanje zdravstvenega varstva delavcev ter na usposabljanje delavcev za varno delo.

“Tem kršitvam pa sledijo kršitve v zvezi z ustreznostjo delovne opreme, ki jo delavci uporabljajo v delovnem procesu, v zvezi z delovnimi mesti na prostem, kamor se uvrščajo gradbišča, ter v zvezi z zagotavljanjem in uporabo osebne varovalne opreme,” so dodali na IRSD.

Lokacija padca delavca z višine okoli 16 metrov med vzpenjanjem po lestvi (foto: Inšpektorat Republike Slovenije za delo)

Delodajalci delavcev ne usposobijo dovolj

Skoraj desetino ugotovljenih kršitev so predstavljale še kršitve, ki se nanašajo na usposabljanje delavcev za varno delo. Na IRSD so povedali, da so se kršitve večinoma nanašalena zagotavljanje izvajanja usposabljanja, program usposabljanja, preverjanje usposobljenosti ter zagotavljanje usposabljanja v delovnem času delavcev.

Na IRSD so opozorili: “Delodajalci ne namenjajo zadostne pozornosti usposabljanju delavcev, ki jih trajno ali začasno premeščajo na druga delovna mesta, ki so pogosto bolj nevarna za nastanek poškodb ali okvar zdravja.”