Po več letih prizadevanja različnih organizacij in Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) je kavcijski sistem le v pripravi. Na Ministrstvu za okolje in prostor so nam potrdili, da trenutno potekajo strokovne razprave o kavcijskem sistemu z različnimi deležniki. Želijo, da bi bil pripravljen čim prej, tudi na ZPS menijo, da je skrajni čas, da zaživi v praksi.

Na ministrstvu čakajo na odločitev Ustavnega sodišča

V Sloveniji se več organizacij že leta trudi, da bi se vzpostavil kavcijski sistem. Dosedanji sistem recikliranja v skupnem zabojniku ni učinkovit, iz njega dobivamo kupe plastike, ki je ne uporabimo za izdelavo drugih izdelkov, pač pa jo izvažamo, zažigamo in zakopavamo. Ločiti je treba “dobro” plastiko, ki jo je ponovno mogoče uporabiti. Na vsak način pa si moramo prizadevati, da embalažo uporabljamo večkrat, recikliranje je samo zadnja možnost, ki je seveda še vedno bistveno boljša od tega, da embalaža postane odpadek, opozarjajo na ZPS.

Sistem bi bil enak kot na Hrvaškem, kjer potrošniki že ob nakupu plačajo kavcijo in jo dobijo nazaj ob vrnitvi embalaže. V embalažo, ki jo bomo vračali, bodo v vsakem primeru vključene plastenke in pločevinke pijač. Za uspeh sistema pa je pomembno, da je možnosti vračila čim več in da so čim bližje potrošniku.

“Trenutno potekajo strokovne razprave o kavcijskem sistemu z različnimi deležniki. Vzpostavitev kavcijskega sistema je zakonodajno vezana na ZVO-2 in področje proizvajalčeve razširjene odgovornosti, zato moramo počakati na odločitev Ustavnega sodišča o določenih določbah tega sistema,” so nam pojasnili na Ministrstvu za okolje in prostor. Na ministrstvu so torej že začeli z delom, da bi kavcijski sistem čim prej zaživel.

Kavcijski sistem je dokazano učinkovit

Na ZPS so nam medtem pojasnili, da so njihovi glavni cilji:

  • Zmanjšanje količine embalaže za enkratno uporabo,
  • vrnitev vračljivih steklenic kot glavne embalaže za pijačo,
  • povečanje uporabe reciklirane plastike za embalažo za ponovno polnjenje pijač.

V zadnjih tridesetih letih se je izkazalo, da je delež nepovratne embalaže najmanj narastel v državah, kjer so tudi z zakonskimi varovalkami ohranjali povratno embalažo. Kavcijski sistem se je izkazal za najbolj učinkovit sistem zbiranja za vso embalažo do treh litrov, kar zajema 99 odstotkov vse embalaže za pijače v Sloveniji.

V nekaterih evropskih državah kavcijski sistem uspešno deluje že vrsto let, v drugih pa industrija, trgovci, embalažne družbe in predelovalci odpadne embalaže poskušajo na različne načine preprečiti njegovo uvedbo, navajajo na ZPS. Med njimi je tudi Avstrija, ki naj bi kavcijski sistem vendarle dobila leta 2025.

Na pozitivni strani prednjačijo predvsem Švedska (kavcijski sistem deluje od leta 1984), Finska (od leta 1996) in Estonija (od leta 2005). Letos sta se pridružili še Latvija in Slovaška.

V dveh letih naj bi prišli do 77 odstotkov

Plastenke, odvržene skupaj s preostalo embalažo z različno kemijsko sestavo, ni več mogoče uporabiti v prehranski industriji. Večkrat se je zgodilo, da so pristale v kupu mešanih plastičnih odpadkov, ki jih deloma še vedno izvažamo v države jugovzhodne Azije, kopičijo se tudi na naših odlagališčih, od koder jih pogosto pošljemo v sežigalnice in s tem dokončno uničimo, pojasnjujejo na ZPS.

Slovenci smo leta 2020 porabili 236 milijonov plastenk za pijače (približno 115 na prebivalca), kar je malo manj kot leta 2019 (257 milijonov plastenk). Po podatkih ZPS je izvajalcem sortiranja iz mešane odpadne embalaže uspelo izsortirati zgolj 8,25 odstotka plastenk, ki so jih nato poslali v reciklažo – a to ne pomeni nujno, da so bile ponovno uporabljene za polnjenje pijač.

Evropska direktiva o plastiki za enkratno uporabo od držav članic sicer zahteva, da z različnimi ukrepi zagotovijo, da se za namene recikliranja do leta 2025 ločeno zbere kar 77 odstotkov odpadnih plastenk pijač, danih na trg v posameznem letu. Do leta 2029 bi naj ta delež narastel na 90 odstotkov.

Bo sistem zaživel do leta 2024?

V društvu Eko krog menijo, da bi sistem lahko zaživel leta 2024, ustrezno zakonsko podlago zanj pa bi morali sprejeti najpozneje v začetku prihodnjega leta. Vmesno obdobje bi omogočilo ustrezno vzpostavitev sistema in predstavitev javnosti. Časovnica bo odvisna od dogovorov različnih deležnikov, prav tako, katero embalažo pijač bo sistem vključeval.

Na ZPS še poudarjajo, da si bodo prizadevali, da bo sistem čim bolj prilagojen potrošniku. To med drugim pomeni, da bi moral omogočati vračilo embalaže na čim več mestih, da bi bilo embalažo mogoče vrniti tudi tam, kjer je nismo kupili, predvsem pa, da je način vračila kavcije čim bolj preprost in potrošniku prijazen. Na voljo bi, denimo, moralo biti tudi vračilo kavcije na tekoči račun potrošnika, ne samo kuponi ali točke, vnovčljive pri točno določenem trgovcu.